Na grajskem pobočju Negovskega gradu že stoletja cveti na tisoče narcis
Turistični biser Slovenskih goric Negova, katero še posebej poznamo po pokojnem dobrotniku Ivanu Krambergerju, pa akademiku Antonu Trstenjaku in še nekaterim znanim prednikom, se ne ponaša smo s znamenitim srednjeveškim gradom in Negovskim jezerom, ki žal ne sodi svojemu namenu, pač pa tudi po rastišču narcis, ki že stoletja cvetijo na grajskem pobočju, katero je zaradi edinstvenega rastišča narcis zaščiteno. Prepovedano je namreč trganje cvetov in puljenje čebulnic. V preteklosti so se iz tega rastišča ustvarila rastišča: ob hiši Žižek, po domače pri Gudrečovih v Lokavcih, pri Mulčevih v Lokavcih, pri Bratuševih v Gornjih Ivanjcih in pri Plojovih v Negovi. Torej v Negovi raste največ narcise ob gradu, a tudi v neposredni okolici na petih omenjenih lokacijah. Čeprav narcise niso avtohtone cvetlice Slovenskih goric, je rastišče teh lepotic na pobočju negovskega gradu nekaj posebnega. Negovski grad, ki ima najbolj ohranjeno obzidje med gradovi v Sloveniji in je spomeniško zaščiten kot kulturni spomenik prve kategorije, je zelo obiskan s strani turistov.
Del gradu, ki je 28. decembra leta 1938, na »pametvo« ali na dan nedolžnih otročičev, pogorel, je obnovljen. Grad ima tudi ohranjeno in obnovljeno največje grajsko obzidje v Sloveniji, obnova najstarejšega dela gradu pa poteka ravno sedaj. Doslej ni ugotovljeno kdaj je bil grajski hrib nasajen s temi lepimi spomladanskimi cvetlicami. Čeprav so v preteklosti narcise, ki so jih populili na grajskem rastišču, zasajali tudi ob številnih domačijah, se te povsod niso razrasle. Vseeno je iz tega nastalo nekaj večjih rastišč, ki se nahajajo v bližini Negove. Lepota cvetov in njihov vonj pritegneta mnoge turiste, ki si ogledajo obnovljen negovski grad in okoli gradu urejene vrtove zdravilnih zelišč, ki jih je hvalevredno uredil znani, preminuli zeliščar iz Gornje Radgone Andrej Coklin. Rastišče narcis pod negovskim gradom je spomeniško zaščiteno, zato jih ni dovoljeno trgati ali puliti. Ob našem obisku smo srečevali turiste, ki so bili nadvse navdušeni nad tem rastiščem narcis. Kot so dejali, so prvič v živo videli toliko cvetočih narcis. Ob pogovoru z njimi smo ugotovili, da prišli iz Ptuja, Lendave, Maribora in še od kod. Moramo pa povedati, da so narcise zaradi dolgotrajnega deževja, zlasti vetra pred cvetno nedeljo nekoliko »utrujene«, sicer bi bil pogled na cvetoče rastišče še lepši. Sicer pa je cvetenje narcis podobno kot prebijanje ostale narave za kakšna dva tedna prej kot je bilo v preteklih letih. Mimogrede, Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjci vsako leto pripravlja tudi „Pohod med cvetočimi narcisami“, ob katerem pohodniki obiščejo prej omenjena rastišča…
Narcise so sicer rod čebulnic, ki jih je moč najti na večjem območju Evrope, Severne Afrike in Azije, rastejo v Sloveniji v glavnem na območju Golice v Zahodnih Karavankah nad Jesenicami. Najti jih je možno tudi na širšem območju Dolenjske in še po nekaterih drugih območjih Slovenije. Eno tako je torej tudi v Negovi. Največ narcis na negovskem območju je neposredni bližini tukajšnje cerkve posvečene Marijinemu rojstvu oz. pod vznožjem lepo obnovljenega tukajšnjega gradu, kjer lastniki tukajšnjih travnikov na katerih cvetijo narcise, kosijo travo kak mesec pozneje kot na drugih travnikih tukajšnjega območja, to je ob konec junija ali v začetku julija. Na ta način se narcise ohranjajo. Dokaz, da se morajo narcise dozoreti je območje Veržeja. Tam je pred nekaj deset leti bilo veliko narcis, toda, ker se ni skrbelo, da bi te dozorele, so narcise »izginile«. V Veržeju so imeli pred leti celo narodno zabavni ansambel imenovan Narcise. Akademik dr. Milko Matičetov (1979) je našel za narcise približno 120 domačih imen. Kot ugotavljajo botaniki, bi naj narcise v Veržej, prišle po reki Muri iz avstrijskih planin, kjer je njihovo prvotno domovanje. Kot je znano, so naravna rastišča narcis tudi v naših planinah…(L.K.)
V lepi Negovi, narcise so cvetele, ko so si dekleta fante zaželele (Foto: Ludvik Kramberger)