Začela se je sezona os in sršenov, ki jih je letos posebno veliko
Pred dnevi, običajno v prvi polovici avgusta, se je iz novih gnezd, ki so navadno v votlih drevesih, luknjah v tleh ali v ostrešjih hiš in drugih stavb, izlegla prva generacija letošnjih os in sršenov, ki so lahko nevarni tudi za domače živali in celo ljudi. Praktično vsako leto, zlasti v mesecu septembru, ko dozoreva sadje, postanejo sršeni prava nadloga na širšem območju Pomurja, še zlasti v okolici Gornje Radgone. Ker so lahko tudi življenjsko nevarni, ne le za druge živali, temveč tudi za ljudi, se občani, pri katerih se pojavljajo sršenja gnezda, čedalje pogosteje obračajo na gasilce, kar je tudi najbolje, kajti sila nevarno se je samostojno odločati za uničevanje omenjenih gnezd. Zato je najboljše, da poleg strokovno usposobljenih oseb pri odstranjevanju gnezd, posredujejo prav gasilci, med katerimi so tudi izkušeni in usposobljeni fantje in dekleta. Ob tem stroka opozarja, da v kolikor ne veste, kako se lotiti omenjenih letalcev, se odstranjevanja ne lotite sami!
Sršen je največji predstavnik v družini os in je izjemno miroljubna žuželka. Če pa mu pot prekrižamo v neposredni bližini njegovega gnezda, lahko tudi napade. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano letos še ne poročajo o kakšnem večjem povpraševanju po uničevanju sršenov, se pa ti najraje razpasejo predvsem zaradi obilice sladkega sadja in ugodnih temperatur.
Večina se nas seveda ob pogledu na sršena, strese, prva misel pa je boleč pik. Tudi če imamo sršenje gnezdo blizu, ni bojazni za napad, saj človeka ponavadi pustijo dokaj blizu, a je res, da je občutek, ko vemo za sršenje gnezdo v naši bližini, zelo neprijeten. Prav zaradi občutka in strahu se odločamo za odstranitev sršenjega gnezda, največkrat pa na pomoč pokličemo gasilce, odstranitev sršenjega gnezda pa opravijo tudi pripadniki nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Čeprav je sršenji pik izjemno boleč, je ta bolj podoben osjemu kot čebeljemu. Vsebuje pester nabor aminokislin, ki delujejo na živčne končiče in celice. V praksi to pomeni, da bi zdrav in ne-alergičen človek potreboval sto pikov sršenov za resne komplikacije, med tem ko bi čebel denimo moralo biti tisoč. Oteklino in rdečico lahko zdravite sami, a v kolikor zaznate motnje dihanja in oteklost celotnega telesa, pa se odpravite nemudoma k zdravniku. Ljudem, ki v odstranjevanju gnezd niso vešči, je seveda takšno delo odsvetovano. V kolikor vas sršeni ne ogrožajo, gnezd ne odstranjujte. Gre za pomemben člen v naravi, med žuželkami pa so najizrazitejši roparji, kot je denimo v gozdovih volk. Pomembno je vedeti, da niti vsi gasilci nimajo prave opreme za odstranitev, a bodo tisti s pravo opremo ukrepali približno enako kot pripadniki nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Sršene se načeloma odstrani z raznimi insekticidi, gasilci pa lahko uporabijo gasilni aparat z ogljikovim dioksidom, ki gnezdo oziroma sršene v njem, zamrzne. Rajko Lipič, poveljnik PGD Gornja Radgona, je povedal: »Intervencij zaradi napadov sršenov je veliko. Ko odstranjujemo gnezdo, se gasilec obleče v izolirno obleko, da se zaščiti pred piki, nato pa gnezdo shrani v PVC-vrečko, jo zaveže in jo odstrani.« V vsakem primeru pa je na pomoč najbolje poklicati nekoga, ki se ukvarja z dezinsekcijo.
Sršen (Vespa crabro) sicer spada v družino, je pa precej večji od navadne ose. Sršeni zgibajo v mirovanju sprednja krila v dve podolžni gubi. Samice so nekaj večje od samcev, ko so oplojene, začnejo stikati za drugimi žuželkami, gosenicami, metulji, čebelami…, in gradijo prava gnezda. Svoje satje zgradijo večnadstropno. Navadno obdajo satje z več ovoji enakega gradiva, spodaj puščajo odprtino za vzlet in izlet. Svoje ličinke krmijo največ z mesom drugih ličink, same pa se hranijo z nektarjem. Sršeni veliko preglavic povzročajo tudi čebelarjem, saj napadajo in ubijajo čebele, ob tem so sršeni nevarni tudi za druge živali, ter za ljudi. Zlasti nevarni so za ljudi z različnimi alergijami, tako da ni redkost, ko človek umre tudi zaradi pika enega samega sršena. Kako močen je namreč sršenji pik potrjuje dejstvo, da je na radgonskem območju pred leti umrl človek srednjih let, ki pa je imel alergijo, enako je zaradi dveh ali treh pikov poginil tudi konj…
Pred leti je tudi v okolici Radencev umrl domačin, ki je bil alergičen – zanj je bil usoden pik enega samega sršena. Srečo je pred nedavnim imel voznik kamiona na Ptuju, ki ga je sršen pičil med vožnjo. Zaradi slabosti je vozilo ustavil na bližnji avtobusni postaji, nato je moral pomoč poiskati v ptujski bolnišnici. Čeprav se poletje počasi izteka, to ne pomeni, da sršenov ni več. Zlasti bodimo previdni pri uživanju sladkih hrušk, okoli katerih je sršenov še posebno veliko. Strokovnjaki svetujejo, da odstranitev gnezda raje prepustimo ustreznim službam, če pa se odločimo, da ga bomo odstranili sami, bodimo skrajno oprezni. Najboljša zaščita je čebelarska oprava, ki nas ščiti pred piki. Kot sredstvo za odstranitev uporabimo preparate v obliki pršila, pomembno je tudi, da se odstranitve lotimo zvečer ali zjutraj, ko sršeni najbolj mirujejo.
Kako ravnati ob piku?
Direktor ZD Gornja Radgona, specialist infektolog Jože Primožič, dr. med., pove: »Tudi če nas sršen piči, ni razloga za paniko. Predvsem je potrebno takojšnje hlajenje mesta pika. Če pa je kdo alergičen, potem je drugače in je treba nemudoma klicati zdravnika.« Najpomembneje je, torej, da vemo, ali smo alergični na pike teh velikih žuželk. Če nismo, predel pika hladimo z obkladkom in namažemo z mazilom, kot je denimo fenistil. Pri alergikih pa brez takojšnjega ukrepanja s protialergijskim kompletom pride do anafilaktičnega šoka in takrat je hitra medicinska pomoč nujna. V primeru alergije so v prvem stadiju značilni izpuščaji po vsem telesu, bruhanje in omotica, v drugem stadiju se pojavijo zatekline, v tretjem lahko nastopi celo smrt zaradi zadušitve.
V Sloveniji zdravniško pomoč zaradi pika žuželk poišče približno 17.000 ljudi na leto. V zadnjih letih pa so zaradi pika sršena, čebele ali ose umrle tri osebe.
