Pihalnemu orkestru Gornja Radgona Zlato priznanje JSKD Slovenije in Zlati občinski grb

S slavnostnim koncertom in podelitvijo priznanj obeležili stoletnico radgonskih godbenikov

V večnamenski športni dvorani pri OŠ Gornja Radgona, je konec tedna, med drugimi dogodki v mestu penine in sejmov, potekalo tudi praznovanje 100 – letnice KD Pihalni orkester Gornja Radgona. Njegova uradno zabeležena letnica začetka delovanja je leto 1923, ko so pihalno godbo, kot se je v tistem času imenovala, sestavljali v večini glasbeniki samouki. Glasbeno izobraženi člani godbe, ki so se v godbo vključevali so bili učenci Nižje glasbene šole Gornja Radgona, katera je bila ustanovljena leta 1950. Še danes je vir novih, mladih, glasbenikov ta javna šola, ob tem pa tudi Zasebna glasbena šola Maestro Gornja Radgona.

Z veliko truda so radgonski godbeniki pripravili lepo proslavo, ali kot so dogodek poimenovali „Koncert ob 100-letnici delovanja PO Gornja Radgona“. Na koncertu, ki sovprada s praznovanjem 28. občinskega prazbika, so poleg slavljencev nastopili še: Godba veteranov Štajerske Ervina Hartmana iz Maribora (Dirigent Ervin Hartman), Pihalni orkester Apače (Simon Štelcer), Godba na pihala Sv. Jurij ob Ščavnici (Slavko Ahlin), Godbeniki Stadtkapelle Bad Radkersburg iz Avstrije (Tomas Kirbisser). Ob tem sta prireditev s svojo plesno točko popestrila plesni par iz Maribora. In kot so ob takšnih dogodkih spodobni, je poleg velikega števelia domačinov in drugih ljubiteljev tovrstne glasbene zvrsti, bilo zraven tudi kar nekaj gostov, med katerimi županja in podžupan občine Gornja Radgona, Urška Mauko Tuš in Miran Dokl, župan občine Apače, dr. Andrej Steyer, župan občine Cankova, Danilo Kacijan, župan Bad Radkersburga, Karl Lautner, predsednik Zveze slovenskih godb Boris Selko, direktor JSKD Slovenije Damjan Damjanovič in številni drugi gostje. Na prireditvi, katero je vodil Bojan Rajk, je obiskovalce in goste nagovoril predsednik PO Gornja Radgona Bogdan Hafner, ki se je zahvalil godbenikom, da žrtvujejo svoj prosti čas za delovanje orkestra. Predstavil je tudi zgodovino godbe ter zahvalil sponzorjem, ki so podprli priredite, občini pa, da jim je prispevala sredstva za nove uniforme, ki so jih izdelali v zavodu Vitica v Gornji Radgoni. Kot je povedal so enako kot kronologija društva, tudi sponzorji navedeni v obsežnem Biltenu, ki so ga izdali ob praznovanju – 100 letnice delovanja PO Gornja Radgona.

Sam slavnostni koncert se je sicer pričel z nastopom Godbe veteranov Štajerske Ervina Hartmana, ki zaigrala dve skladbi. Po dve skladbi so igrali tudi drugi sodelujoči glasbeniki, katere je nekoliko predstavil moderator programa Rajk. Slavljencem so čestitali in prisotne nagovorli tudi gostje, vsi trije župani, ter Boris Selko in Damjan Damjanovič. Domača županja Urška Mauko Tuš je ob čestitkah za visoki jubilej, predvsem pohvalila delovanje orkestra, ki s svojo dejavnostjo neguje to zvrst glasbe. Prireditev so končali s podelitvijo Zlatega jubilejnega priznanja JSKD Slovenije, Pihalnemu orkestru Gornja Radgona, ki ga je predsedniku Bogdanu Hafneru, izročil direktor JSKD Damjan Damjanovič, ki je skupaj s Simono Pirc Katalinič, vodjo OI JSKD Gornja Radgona, podelil tudi jubilejne značke Vinka Štrucla, in sicer štiri bronaste za več kot 10 let nastopanja, eno srebrni – nad 20 let, ter šest častnih za nad 40 let delovanja. Omeniti tudi kaže, da so slavnostni koncert, katerega se je udeležil tudi starosta orkestra, dolgoletni predsednik Franjo Hojs, ki je tudi »oče« njihovega doma, kjer sedaj domuje PO Gornja Radgona, zaključili z nastopom vseh godbenikov, katerim je dirigiral domači dirigent Urban Kurbos. Po prireditvi je sicer sledilo še druženje vseh nastopajočih in obiskovalcev ob prigrizku in napitkih v jedilnici šole.

Kot rečeno, ob visokem jubileju so v KD PO Gornja Radgona izdali tudi posebni bilten, v katerem so predstavili delovanje godbenikov v mestecu na reki Muri vse od nastanka. Prvi zapis o nastopu godbe se je sicer prvič pojavil v letu 1907, in sicer 22. septembra, ko se je Radgona  preimenovala v trg – od takrat pa ni nobenih podatkov o članih in društvu nasploh, iz tistega časa. Šele v letu 1923 je bilo nato ustanovljeno Godbeno društvo Mura Gornja Radgona iz tega leta so tudi prvi posnetki imeni in priimki godbenikov… Od takrat so se izmenjali mnogi dirigenti: …Franjo Irgolič, Brako Kuhar, Slavko Ahlin, Rudi Vulc, Franek Radolič, Tjaša Mlinarič in sedanji dirigent Urban Kurbos. Že nekoč je orkester sodeloval na številnih tekmovanjih, tudi mednarodnih: tekmovanje godb za pokal Vinka Štrucla, tekmovanje pihalnih orkestrov v Medvodah, Novi Gorici, Novem mestu, Bad Radkersburgu…, s čimer je potrdila zavzetost in muzikalen glasbeni značaj njihovih članov in dirigentov. Godba je v preteklosti gostovala in koncertirala v Nemčiji, Avstriji, Srbiji, na Hrvaškem in še kje. Orkester ima čez leto že tradicionalne koncerte in nastope. Tako igra ob kulturnem prazniku, Kresovanju in budnicah za 1.maj, Promenadni nastopi v Mariboru, Na medobmočnih srečanjih pihalnih orkestrov, Božično-novoletni koncerti ipd.
V letu 2023, ko proslavljajo visok jubilej, 100. obletnico delovanja, je orkester prejel najvišje občinsko priznanje, in sicer Zlati grb občine Gornja Radgona, za dolgoletno delo na glasbenem področju in širjenju glasbene kulture ter kot vzpodbuda za nadaljnjo delo. V obrazložitvi predloga, ki ga je posredoval Dušan Zagorc, je med drugim zapisano, da nekateri arhivski zapisi govorijo, kako je radgonska godba delovala že pred 1. svetovno vojno. Najdene so fotografije iz leta 1926, ko je radgonska godba Mura igrala pri sprejemu novih zvonov pri cerkvi sv. Petra in iz leta 1930, ko je godba igrala pri otvoritvi prvega betonskega mostu čez reko Muro. Po 2. svetovni vojni je zelo pomembno leto 1950, ko je bila ustanovljena Glasbena šola v Gornji Radgoni s prvim ravnateljem Jožetom Bezjakom. Dirigent in hkrati predsednik pihalnega orkestra pa je postal Franjo Irgolič, ki je pihalni orkester vodil vse do leta 1987. Nobena prireditev ni minila brez nastopa pihalnega orkestra. Glasbena šola Gornja Radgona je vzgajala odlične mlade godbenike. Zlato obdobje je bilo med letom 1966 in letom 1875, ko je imel pihalni orkester kar dve skupini, mladinsko in člansko. Leta 1967 je bil pihalni orkester povabljen v sosednjo Avstrijo, kjer je navezal stike z mestno godbo iz Bad Radkersburga in Halbereina. Pihalni orkester igra na vseh velikih prireditvah, kot so otvoritev novega mostu, sprejem Titovih štafet, na otvoritvah podjetij šol in vrtcev, na pomurskem sejmu, na speedvaju, na festivalih bratstva in enotnosti in še in še. Redno se udeležuje tudi srečanj pihalnih orkestrov v Pomurju in po celotni Sloveniji ter takratni Jugoslaviji. Pihalni orkester Gornja Radgona je od leta 1950 vodilo 7 dirigentov. Franjo Irgolič od 1950 do 1968, Branko Kuhar od 1968 do 1989, Slavko Ahlin od 1989 do 2006, Rudi Vulc od 2006 do 2013, Franek Radolič od 2013 do 2019, Tjaša Mlinarič od 2019 do 2021 in Urban Kurbos od leta 2021 do danes.

Pihalni orkester GR je igral na svečanosti pred občinsko zgradbo Gornja Radgona v juniju 1991 v počastitev novo rojene države Slovenije. V samostojni Sloveniji se pihalni orkester

udeležuje tekmovanj Pihalnih orkestrov Slovenije, kjer dosega bronasta in srebrna priznanja.

Največji uspeh pa so dosegli leta 2005, ko so v Desklah prejeli zlato plaketo. Konec junija 1999 je Glasbeno šolo Gornja Radgona zajel požar, pri čemer je bilo uničenih nekaj glasbil in skoraj celoten arhiv glasbene šole, s čem so tudi godbeniki ostali brez večine zgodvinskih dokumentov. A tudi požar ni mogel zaustaviti radgonskih godbenikov. Od leta 2004 PO ni deloval več v okviru glasbene šole, ker so po novem zakonu morale vse glasbene šole imeti svojo mladinsko godbo. Leta 2005 so uspeli dokončati svoj godbeni dom, kjer vsa leta pridno vadijo. Posebej odmeven je bil čas vstopa Slovenije v EU 1. maja 2004. Takrat so dobili nove uniforme in nastopili na skupaj z avstrijsko godbo ob enih zjutraj na radgonskem mostu v okviru mogočne državne proslave, ko je Slovenija postala nova zvezda Evrope. Posebej odmeven je tradicionalni samostojni Božično-novoletni koncert 26. decembra ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Tradicionalno spremlja pihalni orkester baklado na kresovanje na predvečer praznika dela, tradicionalne so prvomajske budnice. Vsako leto sodeluje pri sprejemu gostov ob svečani akademiji ob občinskem prazniku 1. oktobra. Pihalni orkester sodeluje tudi na tradicionalnih martinovanjih v Gornji Radgoni, vsaka štiri leta po končanih volitvah zaigrajo tudi novemu županu oz. županji… (L.K. & F.K.)

Fotografije: Ludvik Kramberger in Franci Klemenčič

Prejemniki jubilejnih značk Vinka Štrucla, 22. 09. 2023 (koncert ob 100-letnici delovanja PO Gornja Radgona)

Bronasta – za 10 in več let;

Srebrna – za 20 in več let;

Zlata – za 30 in več let;

Častna – za 40 in več let.