Papež v Mosulu molil za žrtve konflikta z Islamsko državo
Papež Frančišek je danes v nadaljevanju zgodovinskega obiska v Iraku obiskal Mosul na severu države in molil za žrtve vojne, še zlasti za žrtve džihadistov Islamske države (IS). To drugo največje mesto v Iraku je bilo pod okupacijo IS od 2014 do 2017. Papež Frančišek je tretji dan svojega 33. apostolskega potovanja začel z letom iz Bagdada v Erbil. Na letališču v Erbilu je bil najprej sprejem predsednika avtonomne dežele iraškega Kurdistana ter verskih in civilnih oblasti te dežele na letališču Erbil. Sledilo je srečanje s predsednikom in predsednikom vlade avtonomne dežele iraškega Kurdistana v predsedniški VIP loži letališča Erbil. Zatem pa je sveti oče s helikopterjem odletel v Mosul, kjer je zadušna molitev za žrtve vojne na Hosh al-Bieaa (Trgu cerkve) v Mosulu.
Papežev pozdrav med zadušno molitvijo v Mosulu
Dragi bratje in sestre, dragi prijatelji!
Zahvaljujem se nadškofu Najeebu Michaeelu za njegove besede dobrodošlice in sem še posebej hvaležen očetu Raidu Kallu in gospodu Gutaybiju Aaghi za njuni pretresljivi pričevanji.
Najlepša hvala oče Raid. Vi ste nam pripovedovali o prisilnem izseljevanju številnih krščanskih družin iz njihovih domov. Tragično zmanjšanje Kristusovih učencev tukaj in na vsem Srednjem vzhodu je ogromna škoda ne samo za neposredno vpletene osebe in skupnosti, ampak za družbo samo, ki so jo zapustili. Dejansko je z različnostjo tako bogato kulturno in versko tkivo oslabljeno zaradi enega katerega koli svojega člana, pa naj bo še tako majhen. Kakor na kateri od vaših umetniških preprog lahko ena izvlečena nit poškoduje celoto. Vi, oče, ste govorili tudi o bratski izkušnji, ki jo živite z muslimani, potem ko ste se vrnili v Mosul. Našli ste gostoljubnost, spoštovanje in sodelovanje. Hvala vam oče, da ste podelili ta znamenja Svetega Duha, ki daje cveteti v puščavi in da ste nam nakazali, kako je mogoče upati v spravo in v novo življenje.
Gospod Aagha. Vi ste nas spomnili, da je resnična identiteta tega mesta harmonično sobivanje oseb različnega izvora in kulture. Zaradi tega z velikim zadovoljstvom sprejemam vaše povabilo krščanski skupnosti, naj se vrne v Mosul ter ponovno prevzame njej lastno vitalno vlogo v procesu ozdravitve in prenove.
Danes dvigamo svoje glasove v molitvi k Vsemogočnemu Bogu za vse žrtve vojne in oboroženih spopadov. Tukaj v Mosulu so tragične posledice vojne in sovražnosti več kot očitne. Kako kruto je, da je to deželo, zibelko civilizacije, prizadela tako nečloveška nevihta, ki je za sabo pustila uničene starodavne verske objekte in na tisoče in tisoče oseb, tako muslimanov, kristjanov, jazidov in drugih, ki jih je terorizem kruto uničil, ki so bile prisilno izseljene ali pa ubite!
Danes, ne glede na vse, ponovno potrjujemo svoje prepričanje, da je bratstvo močnejše od bratomora, da je upanje močnejše od smrti ter da je mir močnejši od vojne. To prepričanje govori z bolj zgovornim glasom, kakor sovraštvo in nasilje ter ne bo nikoli zadušeno v preliti krvi tistih, ki pačijo ime Boga tako, da hodijo po poteh uničevanja.
Papeževe uvodne besede v molitev
Preden bomo molili za vse žrtve vojne v tem mestu Mosul, v Iraku in na celotnem Srednjem vzhodu, bi rad z vami podelil te misli:
– Če je Bog, Bog življenja – in to je –, nam ni dovoljeno ubijati bratov v njegovem imenu.
– Če je Bog, Bog miru – in to je –, nam ni dovoljeno iti se vojno v njegovem imenu.
– Če je Bog, Bog ljubezni, – in to je –, nam ni dovoljeno sovražiti bratov.
Sedaj skupaj molimo za vse žrtve vojne, da jim Vsemogočni Bog podeli večno življenje in brezkončni mir ter jih sprejme v svoj ljubeči objem. Molimo pa tudi za vse nas, da bi ne glede na versko pripadnost lahko živeli v sožitju in miru z zavestjo, da smo v Božjih očeh vsi bratje in sestre.
Papeževa molitev
Najvišji Bog, Gospod časa in zgodovine. Ti si iz ljubezni ustvaril svet in ne nehaš izlivati na svoje stvaritve svoj blagoslov. Ti, neglede na ocean trpljenja in smrti, ne glede na skušnjave nasilja, krivičnosti in nepravičnega zaslužka, spremljaš s svojo nežno Očetovsko ljubeznijo svoje sinove in svoje hčere.
Toda mi ljudje smo, nehvaležni za tvoje darove in raztreseni zaradi preveč posvetne zaskrbljenosti in ambicije, pogosto pozabili tvoje načrte miru in sožitja. Zaprli smo se vase ter v svoje sebične interese in smo brezbrižni do Tebe in drugih zagradili vrata pred mirom. Tako se je ponovilo to, kar je prerok Jona slišal reči o Ninivah: zlobnost ljudi se je dvignila vse do nebes (prim. Jon 1,2). Proti nebu nismo dvigovali čistih rok (prim. 1Tm 2,8), ampak se je z zemlje ponovno dvigal krik nedolžne krvi (prim. 1Mz 4,10). Prebivalci Niniv so, kot je v Jonovi pripovedi, poslušali glas tvojega preroka in so v spreobrnjenju našli rešitev. Tudi mi, Gospod, medtem ko ti izročamo tolike žrtve sovraštva človeka proti človeku, kličemo tvoje odpuščanje ter prosimo za milost spreobrnjenja:
Kyrie eleison! Kyrie eleison! Kyrie eleison!
Gospod naš Bog, v tem mestu dva simbola pričujeta večno željo človeštva, da bi se ti približalo. Mošeja Al-Nouri s svojim minaretom Al Hadba ter cerkev Naše Gospe z urnim zvonikom. Lep urni zvonik je, ki že več kot sto let spominja mimoidoče, da je življenje kratko in da je čas dragocen. Uči nas razumeti, da si nam ti zaupal svoj načrt ljubezni, miru in sprave, da bi ga skozi čas uresničili med kratkim odvijanjem našega zemeljskega življenja. Daj nam razumeti, da samo če ga brez odlašanja udejanjamo, bosta lahko zgrajena to mesto in ta dežela in bodo lahko ozdravljena zaradi bolečine trpeča srca. Pomagaj nam, da ne bomo preživeli čas v služenju svojim osebnim in skupinskim sebičnim interesom, ampak v službi tvojega načrta ljubezni. In ko bomo zašli s poti, daj da bomo lahko prisluhnili glasovom resničnih Božjih ljudi in se pravočasno pokesali, da ne bi spet uničevali z razdejanjem in smrtjo.
Izročamo ti tiste, katerih zemeljsko življenje je bilo prekinjeno z nasilno roko njihovih bratov, prosimo pa te tudi za tiste, ki so storili zlo svojim bratom in sestram. Naj se pokesajo ob dotiku moči tvojega usmiljenja.
Zatem se je podal v mesto Karakoš, ki leži približno 30 kilometrov vzhodno od Mosula. To mesto je bilo dom velike krščanske skupnosti, dokler ga džihadisti IS niso povsem razdejali, njegove prebivalce pa pregnali. Na ta način je bilo po ocenah med okupacijo IS na severu Iraka pobitih in pregnanih več tisoč kristjanov, njihova svetišča in cerkve pa uničene.
Nekoč je v Iraku živelo okoli milijon kristjanov, danes jih je po ocenah od 250.000 do 400.000. Polovica jih je pripadnikov kaldejske katoliške cerkve, ostali so protestanti, pripadniki armenske pravoslavne cerkve in drugi. Večina kristjanov je živela v severnoiraški pokrajini Ninive, kjer mnogi še vedno govorijo narečje aramejščine, ki velja za jezik Jezusa Kristusa.
Tudi v Karakešu se je papež sestal z verniki, kot pred tem v Mosulu. Ob prihodu ga je pozdravilo več sto prebivalcev tega mesta, ki so ga z vladno pomočjo nekoliko že obnovili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Papeža so pozdravili s petjem hvalnic in oljčnimi vejicami.”Ne nehajte sanjati. Ne predajte se. Ne izgubite upanja,”pa jih je ob mimohodu bodril Frančišek.”Zdaj je čas za obnovo in nov začetek,”je dodal.
Današnji, sklepni dan obiska v Iraku je papež zjutraj začel s prihodom na letališče v Erbilu, ki je bilo samo dva tedna nazaj tarča raketnega napada, v katerem sta bila ubita dva človeka. Na kratko se je sestal s predsednikom iraškega Kurdistana Nehirvanom Barzanijem in njegovim nečakom Masrurjem Barzanijem, sicer predsednikom tamkajšnje regionalne vlade.
Popoldne ga čaka glavni današnji dogodek, slovesna maša na stadionu Franso Hariri v Erbilu, kjer pričakujejo več tisoč ljudi. S tem bo papež tudi zaključil uradne dejavnosti ob obisku Iraka, kamor je prispel v petek.
Papežev obisk v Iraku velja tudi za simbolno gesto povezovanja z muslimani. Frančišek je odločen zagovornik povezovanja med različnimi verami in je v preteklosti obiskal že več muslimanskih držav, med njimi Bangladeš, Turčijo, Maroko in Združene arabske emirate. Leta 2019 je z enim glavnih predstavnikov sunitov na svetu, šejkom Ahmedom al Tajebom v Abu Dabiju podpisal dokument o dialogu med kristjani in muslimani.
Foto: Vatican Media