Lani le v Beltincih in Dokležovju, letos pa v celi škofiji brez botrov k birmi; Krivi naj bi bili „neustrezni botri“
Tisto, kar so napovedovali že marca lani, ko so se v župniji Beltinci opravili birmo brez spremljanja botrov, in sicer, da bo sprememba glede birmovanja že letos veljala za celotno murskosoboško škofijo, se dejansko uresničuje. Soboški škof dr. Peter Štumpf je namreč lansko leto po posvetovanju z duhovniki in nekaterimi laiki sprejel odlok, s katerim je odločil, da birmancev pri prejemu zakramenta birme ne bodo več spremljali botri. Ta odločitev je sprožila razpravo in različna mnenja med verniki, še posebej med starši, nekateri so se odločno uprli tej spremembi. Zagovorniki „odstranitve botrov“, na čelu s škofom Štumpfom, za svoja stališča, da fante in dekleta, k birmovalcu (običajno je to škof ali od njega pooblaščen cerkveni dostojanstvenik, op.p.) ne bodo pospremili botri, podkrepili s trditvami, da „jih večina ne ustreza pogojem Katoliške cerkve“. In dokler lani ni bilo botrov samo pri birmi v Beltincih, letos jih nebo na območju celotne škofije Murska Sobota.
Nekateri starši se s tem niso strinjali, in nekdo izmed njih je glede tega pisala celo papežu Frančišku, ki je očitno pritrdil soboškemu škofu Štumpfu. Papež Frančišek je namreč po tajniku mons. Robertu Campisiju pred dnevi odgovoril v pismu s sledečo vsebino: „Spoštovani starši,
sveti oče je prejel prijazno pismo z dne 24. januarja, v katerem ste izrazili svoje presenečenje glede sklepa murskosoboškega škofa, da prekine vlogo botrov in boter pri zakramentu birme na škofijskem ozemlju. Papež Frančišek se zahvaljuje za plemenito dejanje sinovske vdanosti. Opogumlja vas, da še in še vztrajno pričate za vero in dovolite Svetemu Duhu, da vas vodi s svojimi darovi. Na vas in na vaše drage kliče nebeško varstvo brezmadežne Device in rad pošilja svoj očetovski blagoslov. Glede vsebine, ki jo izpostavljate, vam sporočam, da so določbe, ki jih je sprejel spoštovani msgr. Peter Štumpf ad experimentum. Tudi nekateri drugi škofje po svetu so iz pastoralnih vzrokov sprejeli enako odločitev. Torej, medtem ko vas spodbujamo, da zaupate Cerkvi, ki ima vedno v srcu dobrobit duš, vam predlagamo, da se obrnete na vašega župnika, ki vam bo gotovo dal primerna pojasnila.“ Z iskrenim spoštovanjem. Mons. Roberto Campisi, tajnik.
S takšnim odgovorom iz Vatikana so gotovo bolj zadovoljni zagovorniki ukinitve birmanskih botrov, saj o krstnih ne razmišljajo, na čelu s Škofom Štumpfom, ki letos očitno uvaja dodatno novost, saj naj bi k sveti birmi hkrati pristopili otroci od 5. do 9. razreda, kar je zaskrbljujoče tudi za nekatere duhovnike, saj se bojijo, da bodo zabeležili obiske verouka, ki je za nekatere otroke pravzaprav zgolj priprava na birmo, po opravljeni sveti birmi pa „ni več obveznosti“, kot nam je zaupal eden izmed duhovnikov, ki se pri nekaterih zadevah ne strinja s svojim nadrejenim, škofom Petrom Štumpfom.
Vse skupaj se je sicer začelo pred približno letom dni, v začetku lanskega marca, ko je veliko pozornost javnosti, zlasti staršev in botrov iz Župnije Beltinci, kjer mnogi niso mogli razumeti odločitve murskosoboške škofije ter župnika in kaplana beltinske župnije, da lanskih birmancev v tej župniji pri obredu ne bodo spremljali birmanski botri. Že takrat je bilo jasno, da gre za zametke nove, vsesplošne prakse vsaj na območju soboške škofije, kar se je letos uresničilo. Ker v soboški škofiji ne komunicirajo z mediji, razen z verskimi, so nam že takrat posredovali le povezavo do članka, ki ga je objavila verska revija Družina. Tam so kot razlog bile navedene težave, povezane z izbiro botrov. Kot je namreč za Družino povedal beltinski župnik Boris Kučko, naj bi se skupaj s starši odločili, da bodo otroci sami pristopili k birmovalcu, boter, če se bo birmanec zanj odločil, pa bo sedel v klopi. S tem se bodo izognili zadregam, kaj storiti, kadar izbrani botri ne ustrezajo pogojem, ki v zanje veljajo v Katoliški Cerkvi.
Prav tako smo lahko prebrali, da v murskosoboški škofiji postopoma uvajajo spremembe v birmanski pastorali, poleg ukinitve birmanskih botrov nameravajo prejem zakramenta birme premakniti v 5. razred, saj da opažajo, »da so takrat otroška srca bolj dovzetna za prejem zakramenta kot ob koncu osnovne šole«. In res, spremembe se bodo v polnosti zgodile že letos, saj kot je že lani dejal škof Peter Štumpf, so se o teh spremembah duhovniki v škofiji veliko pogovarjali. Vznemirja jih namreč, da kandidati za birmanske botre pogosto ne izpolnjujejo pogojev za to službo, zaradi česar škofa skrbi, da to ogroža samo svetost zakramenta birme. Škof Štumpf je dejal, da „ta pomislek razumejo tudi starši“, ki da so bili enotni in si sprejeli pčobudo, da bo birma že letos v celotni soboški škofiji. In vse se je torej uresničilo.
Kdo je lahko (bil) boter?
Birmanski boter mora po Zakoniku cerkvenega prava biti star najmanj 16 let, biti mora katoličan, imeti mora zakrament birme in prejeti obhajilo. Živeti mora primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel. To pomeni, da ne morejo biti botri tisti, ki živijo v zunajzakonski skupnosti in nimajo namena urediti zakona oz. živijo samo v civilnem zakonu.
