Tradicionalni kres na Tratah v Gornji Radgoni pritegnil rekordno število obiskovalcev, ki so med drugim slišali, da tako kot suženjstvo in apartheid, tudi revščina ni naraven pojav
Izmed številnih prvomajskih praznovanj na skrajnjem severovzhodu države, gotovo je tudi letos, na predvečer praznika dela, izstopalo tradicionalno kresovanje v Gornji Radgoni. V mestu penine in sejmov, je kresovanje z baklado, potekalo tradicionalno zadnjega aprila, letos v nedeljo, 30. 4. 2023, od 20. ure naprej na TŠC Trate. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona…, se je vse skupaj začelo žre pred popolno temo na ploščadi pri velikemu vodometu v Mestnem parku, kjer so desetine otrok proti prizorišču štartali s prižganimi baklami, s katerimi so pozneje, na veliko zadovoljstvo, prižgali kres. Ob 20.30 uri so v spremstvu Pihalnega orkestra Gornja Radgona in PGD Gornja Radgona, so otroci s prižganimi baklami odkorakali nekaj sto metrov proti reki Muri, na TŠC Trate, kjer so za dobro vzdušje, zraven kulinarične ponudbe, poskrbeli znani glasbeniki.
Letos je to bil znani slovenski pevec Vili Resnik z Bendom, ki so Radgončane in njihove goste iz Pomurja, Slovenskih goric in drugih delov Slovenije, ter seveda iz sosednje Avstrije, zabavali dolgo v noč. Vili Resnik je že zvezda stalnica na slovenski glasbeni sceni, znan po uspešnicah, ki so med ljudmi že ponarodeli, kot tudi novimi skladbami v moderni trendovski produkciji. Seveda tukaj ne smemo prezreti predvsem pesmi: Na fuzbal me pust, Lepa za umret, Moja dolina, Naj bogovi slišijo, Ti si me čakala, Moja generacija ipd. Vili Resnik je še vedno v ustvarjalnem zagonu, željen zabave in novih izzivov, vse to pa so si nadvse želele in dočakale množice ljubiteljev zabave. Dokler so otroci zažgali kres, je namreč Resnik, bolj med publiko, kot z odra „zažigal“ in še dodatno ogreval armado več kot 3000 obiskovalcev na radgonskem kresovanju, kar je enako kot mestece ob reki Mure premore prebivalcev.
Že pred začetkom glasbenega programa, sta vse prisotne na dogodku, ki ga je povezoval Bojan Rajk, pozdravila radgonska županja Urška Mauko Tuš in podžupan Miran Dokl, slavnostni govornik pa je bil predsednik Sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije (STUPIS) Jožef Horvat, ki je svoj nagovor zaključil z mislijo Nelsona Mandela: „Tako kot suženjstvo in apartheid, tudi revščina ni naraven pojav. Je posledica človeških dejanj in je lahko s pomočjo človeških dejanj tudi presežena in izkoreninjena“. Omeniti tudi kaže, da je v nedeljo, 30. aprila 2023, na TŠC Trate, bil vstop prost, seveda pa ne bo manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot…, za kar so poskrbeli gostinci iz ŠIC Bara Ljutomer ter Iskreno, gostinstvo, Aleš Žganjar s.p. iz Vitana pri Kogu.
In čeprav je rajanje trajalo vse tja do zgodnjih jutranjih ur na praznični ponedeljek, ko so mnoge Radgončane in prebivalce okoliških krajev in občin (Apače, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici…) prebudile godbe na pihala s tradicionalnimi prazničnimi budnicami, je že pred deseto dopoldan vse bilo lepo pospravljeno. Zato niso bili redki sprehajalci, ki so dodatno pohvalili organizatorje dogodka.
V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor predsednika STUPIS Jožefa Horvata, na nedeljskem kresovanju:
Jutri praznujemo 1. maj, praznik dela kot mednarodni praznik delavstva, ki ga vsako leto praznujejo v večini držav sveta, v spomin in opomin, da status, ki ga danes uživamo delavci ni niti samoumeven niti pridobljen brez boja. Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se pričenja v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. V podporo pritisku delavskih organizacij, da bi ta predpis stopil v veljavo s 1. majem tega leta, so se na ta dan v Chicagu organizirale skupine delavcev in pričele splošno stavko. Tako je ta majski dan v delavskih krogih postal praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali, med drugim s kurjenjem kresov v spomin na dogodke iz leta 1886.
V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, z začetkom v Sovjetski zvezi. Praznovanja delavskega dne so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva. V današnjem času je obeleževanje prvega maja še vedno močno povezano z velikimi zborovanji ali protesti delavcev po mnogih mestih celotnega sveta, navadno jih organizirajo delavske organizacije, kot so sindikati. Skozi zgodovino se je odvilo mnogo različnih poskusov, z namenom nadomestiti ali izničiti tradicije in pomen prvega maja. Rimskokatoliška cerkev je verski navdih prvemu maju skušala dodati leta 1955, ko ga je razglasila za dan Svetega Jožefa delavca.
Pred 2. svetovno vojno se praznik v Sloveniji ni uradno obeleževal, čeprav so neuradne slovesnosti obstajale in jih oblast načeloma ni prepovedovala. Prvo uradno praznovanje je bilo pod nacistično nemško oblastjo 1941. Slovenska tradicija prvi maj tako obeležuje zlasti s kresovi in nošnjo nageljnov. Septembra 1945 je bil prvi kongres slovenskih sindikatov. V času socializma je velika prelomnica v družbenem življenju Jugoslavije in Slovenije bila opredelitev za samoupravni socialistični sistem in volitve prvih delavskih svetov leta 1950, kar je vplivalo tudi na delovanje sindikatov v družbi. Za prvo obdobje razvoja samoupravljanja je bil značilen boj za odpravljanje nasprotij med starim administrativnim in birokratskim načinom gospodarjenja in novim, samoupravnim. Boj za uveljavitev samoupravnih pravic je bila od takrat naprej ena poglavitnih skrbi sindikalnih organizacij. V začetku petdesetih let sta bila uvedena nov gospodarski in plačni sistem. Sindikati so se angažirali pri oblikovanju plačnega sistema, njegovem tolmačenju in izvajanju v podjetjih. Sindikalne organizacije so bile tudi zadolžene za izvedbo volitev v prve delavske sveta leta 1950 in za nudenje pomoči pri njihovem delu in uveljavljanju. Hkrati pa so s borile za odpravo administrativnega načina dela znotraj lastne organizacije in za zmanjšanje števila profesionalnih sindikalnih organizacij.
Reprezentativnost Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v naši državi je povezana še z reprezentativnostjo Evropske konfederacije sindikatov. ZSSS je tako edina članica Evropske konfederacije sindikatov iz Republike Slovenije. Članstvo nam omogoča sodelovanje pri sprejemanju stališč in odločitev na evropski ravni, sooblikovanje politike evropskih sindikatov ter sodelovanje v evropskem socialnem dialogu. V sodobnem času je največjo škodo sindikalizmu povzročil razmah neoliberalizma – podreditev vseh oblik življenja kapitalu.
Sindikati se že vrsto let soočamo z novimi izzivi, ki jih s seboj prinaša globalizacija. Bistvo globalizacije je, da je odprla državne meje za kapital in podjetja. Kapital je postal izredno mobilen in se kar naprej hitro seli.
Konkurenčnost so nam neoliberalni ideologi uspešno vsilili namesto koncepta produktivnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Posledica tega je, da cilj podjetij ni več izboljšanje produktivnosti, ali pa stremljenje k bolj učinkovitim proizvodnim postopkom, ampak da se proizvaja ceneje. Konkurenčnost vpliva na zmanjšanje stroškov dela oziroma na možno rast plač, ki jih v sindikatih dosegamo s pogajanji. Zavedati se moramo, da vse kar imamo in so nam predhodne generacije delavcev izborile, lahko zelo hitro izgubimo. Morda je danes tudi dober dan za razmislek, kako sindikati na splošno pripomorejo k blagostanju delavcev. Ob povedanem želim, da vsi skupaj izrazimo podporo delavkam in delavcem Moda Mi&lan d.o.o., ki do danes še niso prejeli plače za mesec marec in regresa za letni dopust.
Če zaključim z mislijo Nelsona Mandele:«Tako kot suženjstvo in apartheid, tudi revščina ni naraven pojav. Je posledica človeških dejanj in je lahko s pomočjo človeških dejanj tudi presežena in izkoreninjena«.
Živel 1. in 2. maj in lep pozdrav!
Fotografije: O.B., PGD GR, F.K. in D.Z.