Lanske poplave so katastrofalno škodo povzročile tudi prleškim ribičem, saj jim je uničen ne le ribji stalež, temveč tudi objekti ribniki in drugo premoženje
Leto 2023, ki je mnogim Slovenkam in Slovencem, od Gorenjske, čez Savinjsko, Logarsko in Šaleško dolin, ter Koroško in Štajersko do Pomurja, zaradi vremenskih ujm in katastrofalnih poplav, zagrenilo življenje ter povzročilo velikansko materialno in moralno škodo ter duševne bolečine, bo tudi tudi prelškim ribičem ostalo v črnem in žalostnem spominu. Vetrolom in še zlasti dve večji poplavi v lanskem juliju in avgustu, so namreč povzročili RD Ljutomer ogromno škodo tako na ribjem staležu, nabrežinah in premoženju, saj jim je bil med drugim poplavljen tudi Ribiški dom na Moti. Do sedaj je bilo potrebnega veliko prostovoljnega dela in lastnih sredstev, da so vsaj delno odpravili posledice, ki se bodo poznale še vrsto let.
„Uničen je bil naš ribiški dom na Moti, poplavljenih je bilo skupaj osem gramoznic od skupno desetih, vplivov poplav nam ni uspelo zaenkrat še določiti na reki Ščavnici in našem biseru – jezeru na Grabah, da vzrejnih ribnikih na Podgradju in manjših za nas in eko sistem v Prlekiji potokih sploh ne govorimo. Vse predstavlja več kot polovico pomembnih ribolovnih vod, s katerimi gospodarimo. Iz vod je odplavala t.i. matična jata – ta bo rabila več let za obnovitev, hudo nam je bilo, ko smo ribe pobirali po poplavnem območju na njivah in lagunah, ki so presihale po poplavah, Veliko jih nismo uspeli pravočasno rešiti. Poškodovane so bile nabrežine, skratka, utrpeli smo ogromno škodo, katero v RD Ljutomer odpravljamo s prostovoljnim delom, ostali pa smo brez vse pomoči in posluha tako države, kot lokalne skupnosti,“ nam je povedal Ciril Magdič, trenutno disciplinski tožilec, sicer pa dolgoletni aktivni član RD Ljutomer, od leta 1981 leta, ko je v 43 letih vedno opravljal različne odgovorne funkcije.
Med zaenkrat najpomembnejšimi deli so tako uredili dostopne poti do ribolovnih vod, opravljajo tudi urejanje nabrežin in ribolovnih mest, namenjenih invalidom in gibalno oviranim riobičem. Seveda poteka tudi poribljavanje – vlaganjem rib, katere so ohranili v vzrejnih ribnikih in pa nakupili pri ribogojcih po Sloveniji… „Zahvaljujemo se vsem članom RD Ljutomer in tudi drugim, ki so nam pomagali s prostovoljnim delom, sedaj pa se sprašujemo, kako naprej, ali bomo tudi v naprej prepuščeni sami sebi, ali se bo urejalo protipolavne nasipe, vodotoke, pa ne na način, kot je svojstven v Prlekiji – spremembe rek in potokov v korita brez urejenih – okolju primernih nabrežin. Žalostno in zaskrbljeno spremljamo urejanje nabrežine reke Ščavnice in naših lepih potokov v jarke z uničenimi okolju prijaznimi nabrežinami,“ poudarja Magdič in dodaja, da bodo vsem tem in svoji nadaljnji poti ter delu vsekakor morali spregovoriti tudi na svojem nedeljskem rednem letnem zboru.
