Lokalne oblasti in policisti opozarjajo uporabnike občinskih in lokalnih cest ter javnih poti
V teh pomladnih dnevih in tednih, ko je več dela na kmetijskih površinah, ter tudi javni infrastrukturi, občinski redarji in policisti ugotavljajo več onesnaženj različnih prometnic, ki jih zlasti ob deževnih dnevih povzročijo izvajalci različnih del s kmetijsko in gradbeno mehanizacijo ter gozdarji. In ker so hlevski gnoj, blato in podobne reči nevarni za udeležence v prometu, različne lokalne službe opozarjajo morebitne povzročitelje onesnaženja prometnic, da gre za nevarno in prepovedano početje, oziroma je potrebno za seboj očistiti onesnaženo cesto. V nasprotnem povzročitelje čaka visoka denarna kazen, na kar s posebnimi opozorili grozijo posamezne lokalne skupnosti in skupnosti občin.
Tako je tudi Skupna občinska uprava (SOU) Most, ki so jo 1.1.2025 ustanovilo osem pomurskih občin (Ljutomer, Beltinci, Črenšovci, Križevci, Turnišče, Odranci, Razkrižje, Veržej), s sedežem v Ljutomeru, javno opozorila vse uporabnih lokalnih prometnic na obeh bregovih reke Mure, kaj morajo storiti ob morebitnem onesnaženju cest. „Občinske ceste so javne ceste, namenjene vsem udeležencem v prometu, zato mora biti njihova uporaba, prevoznost in varnost zagotovljena v vsakem času. Zato posebej želimo opozoriti na dve najpogostejši kršitvi zakona o cestah, kateri določa prepovedi ogrožanja varne uporabe občinskih cest. Onesnaževanje občinskih cest je namreč prepovedano. V tem primeru ne gre le za onesnaževanje z blatom, ampak tudi za onesnaževanje razlivanje različnih tekočin (gorivo, olje, škropiva,…), razsipavanje raznih sipkih materialov in kamnov, nanos stranskih proizvodov kmetijstva (slama, gnoj…) itn. Najpogostejša so seveda onesnaženja, ki nastanejo po opravljenih opravilih na kmetijskih zemljiščih. Pred vključitvijo vozila na prometno površino, mora voznik odstraniti s površine vozila material, s katerim bi se lahko onesnažilo vozišče.“
Ob tem posebej opozarjajo, da v primeru onesnaženja občinske ceste, vzdrževalec cesto očisti na stroške povzročitelja. Prav tako ni dovoljeno na občinske ceste odvajati meteorno (padavinsko) vodo z zasebnih zemljišč, dvorišč, dovozov ali drugih površin, saj lahko to povzroča nevarnost za promet, poškodbe cestišča ter otežuje vzdrževanje cestne infrastrukture. Na strehah stavb ob občinski cesti morajo biti nameščeni žlebovi ter speljani v lastno ponikovalnico na dvorišču oz. mora biti preprečen odtok vode na cesto. V primeru, da so zasebni dovozi nagnjeni proti občinski cesti, morajo biti na uvozih nameščene kanalete z lastno urejeno ponikovalnico. „Ker so občinske ceste javno dobro, morajo ostati varne za vse uporabnike. Zato prosimo vse občane, da pri uporabi in ravnanju ob občinskih cestah ravnajo odgovorno ter spoštujejo predpise. Navedeni prepovedi sta določeni kot prekršek, kjer je za fizično osebo, ki onesnaži občinsko cesto ali odvaja meteorno vodo na občinsko cesto, predpisana globa v višini 500 evrov. Z odgovornim ravnanjem vseh skupaj lahko prispevamo k večji varnosti in urejenosti našega prometnega prostora.,“ opozarjajo iz omenjenih osmih pomurskih občin, enako pa velja tudi za druge lokalne skupnosti po državi.
Na Generalni policijski upravi (GPU) so nam pojasnili, da omenjeno problematiko povezano z onesnaževanja cest urejajo različni zakoni, pri čemer so pristojnosti za nadzor razdeljene med več organov. Za vse pa velja, da je onesnaževanje vozišča z blatom, zemljo ali drugim materialom, zaradi kmetijske ali gradbene mehanizacije, prepovedano. „Povzročitelj mora onesnaženje nemudoma odstraniti oziroma ustrezno zavarovati kraj, da ne ogroža varnosti prometa. V nasprotnem primeru gre za prekršek, za katerega so predpisane globe. Pred vključitvijo vozila v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, kmetijskega zemljišča ali območja izvajanja del voznik odstrani s površine koles vozila oziroma vozila material, s katerim bi se lahko onesnažilo vozišče. Vozilu s katerega odpada material, ki onesnažuje vozišče policist ali redar prepovesta nadaljnjo vožnjo, prav tako pa se za čas, da se nepravilnosti odpravi lahko odvzame tudi registrske tablice. V kolikor povzročitelj onesnaževanja sam ne odstrani, je dolžnost izvajalca rednega vzdrževanja, da z javne ceste takoj odstrani ovire ali nevarnosti, ki ogrožajo promet ali cesto. Če to ni mogoče, mora mesto ustrezno zavarovati s prometno signalizacijo in obvestiti pristojne organe. Povzročitelj mora upoštevati navodila izvajalca ter nosi vse stroške odstranitve ali zavarovanja, ki jih od njega izterja upravljavec ceste. Če povzročitelj ni znan, stroški bremenijo redno vzdrževanje ceste,“ nam je povedala Maja Ciperle Adlešič, tiskovna predstavnica Policije.
Dodala je tudi, da zakonodaja terja, da mora biti tovor na vozilu naložen in pritrjen tako, da ne ogroža varnosti prometa. Določeno je, da se tovor ne sme razsipati ali padati z vozila na cesto, določene so tudi obveznosti pri nalaganju, razlaganju in prevozu tovora, pri čemer se med drugim, ne sme onesnažiti ceste. Če vozilo ali tovor predstavlja nevarnost za promet, policisti takšno vozilo izločijo iz prometa. „Nadzor na tem področjem je odvisen od vrste ceste. Na lokalnih in občinskih cestah izvajajo nadzor predvsem medobčinski inšpektorati ter občinska redarstva, ki vodijo prekrškovne postopke in izrekajo sankcije. Na državnih cestah nadzor izvaja Inšpektorat RS za infrastrukturo. Policija tovrstna dejanja voznikov in drugih udeležencev obravnava ob rednem nadzoru cestnega prometa ali ob prijavi takšnih ravnanj. Policisti ukrepajo zlasti v primerih, ko onesnaženje vozišča predstavlja nevarnost za udeležence v prometu, ter lahko v teh primerih izvedejo ustrezne ukrepe zoper povzročitelje,“ pove Ciperle Adlešič.
Sogovornica nam je glede podatkov o izrečenih sankcijah za leto 2025 pojasnila, da enotna evidenca na ravni države ne obstaja, saj posamezni organi (policija, Inšpektorat RS za infrastrukturo ter medobčinski inšpektorati in redarstva) vodijo ločene evidence v okviru svojih pristojnosti. Ko gre za policijo je v letu 2025 na tem področju, po različnih členih zakona, izvedla več tisoč postopkov in ugotovljenih skoraj 5,000 kršitev. Izrečenih je bilo 643 opozoril, izdanih je bilo 3.270 plačilnih nalogov, 129 izdanih odločb v hitrem postopku, podanih je bilo osem obdolžilnih predlogov na pristojno sodišče in štirje predlogi za uvedbo postopka drugemu prekrškovnemu organu. Bistveno več sankcij po vsej državi so izrekli drugi organi (občinska redarstva, medobčinski inšpektorati in Inšpektorata RS za infrastrukturo), a se podati ne zbirajo na enem mestu.
