Dušan Utroša trdi, da gasilci za svoje delo ne potrebujejo plačila: Gre za začetek konca prostovoljnega gasilstva, kot ga poznamo danes? Premier Golob odgovarja
Šele nedavno dogajanje na Krasu, ko se je armada več kot 12.000 slovenskih gasilk in gasilcev z nadčloveškimi napori borila proti ognjenim zubljem, je znova sprožilo nekoliko več spoštljivih besed o pogumnih in srčnih ljudeh, kot so vedno pripravljeni pomagati, tudi če ogrožajo lastna življenja. Nekateri, med njimi tudi Vlada RS, ponujajo gasilcem celo plačilo za njihovo delo, kar je mnoge v gasilskih vrstah dobesedno razjezilo in celo šokiralo. Tudi izkušenega gasilskega lisjaka, poveljnika Pomurske gasilske zveze in člana poveljstva GZS Dušana Utrošo, ki je več dni poveljeval gasilcem s skrajnjega severovzhoda držav na Krasu, in ki pravi, kako ceni gesto vseh, kateri so jim ponudili plačilo, a ob tem dodaja, da niti eden slovenski gasilec ni šel na Kras pomagat za denar. V Pomurju, kjer je mimogrede 27 občin imamo 21 gasilskih zvez, 238 prostovoljnih gasilskih društev (največ prve kategorije) in štiri enote širšega pomena (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota), s skoraj 19.000 gasilcev in gasilk. Njihov poveljnik Dušan Utroša, ki je mimogrede zaposlen v Slovenski vojski in je januarja letos bil iz podčastnika povišan v čin višjega praporščaka, se je „po prespani noči“, ko se je stanja na krau umirilo in so vsi zbrali vtise, oglasil s posebnim zapisom, v katerem se čudi ljudem, ki prostovoljnim gasilcem ponujajo plačilo za gašenje požara na Krasu. Pravi, da ko se bo začelo s plačevanjem gasilcem, bo konec prostovoljnega gasilstva. In zafrknili bomo tisto, kar so naši predniki gradili 150 let.
Spomniti kaže, da je vlada zagotovila finančno nadomestilo za gasilce, nevladne organizacije in prostovoljce, ki so pomagali pri gašenju požara na Krasu. Kot so sklenili, se bo zagotovilo finančna sredstva za vse prostovoljne gasilce in druge prostovoljce, ki sodelujejo pri gašenju požarov na Krasu, nadomestilo pa bo znašalo 63 evrov za gasilce in prostovoljce, ki so pri gašenju sodelovali do osem ur na dan, in 94,50 evra za tiste, ki so pri gašenju sodelovali več kot osem ur na dan. Zatem se je oglasil še gospodarstvenik Ivo Boscarol, ki je obljubil, da bo znesek, ki ga bo za gasilce na terenu na Krasu, dala Vlada RS, podvojil. Toda velika večina gasilcev in vodilnih kadrov v najbolj množični prostovoljni organizaciji, so proti temu. Sredstva popravilo opreme in sredstev ter tudi za nakup nove opreme in posodabljanje voznih parkov da, za plačilo gasilcem posameznikom pa ne!
Kot izhaja iz sprejetega delnega poročila, s katerim se je seznanila vlada, je do petka, 22.7., pri gašenju požarov na Krasu sodelovalo več kot 12.000 gasilcev in več kot 2500 ostalega podpornega osebja. Prvi mož vladnega urada za komuniciranje Dragan Barbutovski je že pred dnevi ravno tako na družbenem omrežju Twitter sporočil, da je skupno za finančne nagrade predvidenih do dva milijona evrov.
„Gasilci svoje poslanstvo opravljamo prostovoljno. To je pač način življenja, pri katerem gre za eno samo veliko odrekanje služiti ljudem. Ne glede na to, da pri tem včasih tvegamo svoje zdravje in življenje. Zato sem toliko bolj začuden, ko se nam za opravljanje našega dela ponuja plačilo. Sicer cenim izjemno gesto vseh, ki so nam to ponudili, a verjemite, da niti eden slovenski gasilec ni šel na Kras pomagat za denar! Ko se bo začelo s plačevanjem gasilcem bo konec prostovoljnega gasilstva. Žal si tudi marsikdo ni prebral Zakona o društvih, da to ni tako enostavno. Prav tako v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami nismo sami. Pa se spomnimo pogumnih potapljačev (Blanca), vsakodnevnega dela gorskih reševalcev, jamarjev, kinologov…Tudi ti tvegajo svoje glave na velikih intervencijah in bi bili prav tako upravičeni do nadomestil. Solidarnostnega duha vseh prostovoljcev se ne da nadomestiti z denarjem,“ poudarja poveljnik pomurskih gasilcev, ki se sam sprašuje, kaj sedaj lahko naredijo?
„Spoštujmo Zakon o gasilstvu (in druge), kjer vse lepo piše. V prvi vrsti politiki vseh barv pri delodajalcih (na osnovi stimulacije) dokončno uredite, da bodo prostovoljnega gasilca brez težav spustili na intervencije, vaje in izobraževanja. Ja, težave smo imeli, kljub sprejeti zakonodaji. V nadaljevanju refundirajte stroške delodajalcem, poravnajte stroške poškodovane opreme in tehnike ter iz proračunskih in donacijskih sredstev zagotovite nakup nove opreme. Predvideni denar/nagrade pa po številu udeleženih gasilcev na Krasu namenite prostovoljnim gasilskim društvom za nadaljnji razvoj in obstoj. Ne zrušimo tega, kar smo več kot 150 let gradili in kar v Sloveniji v praksi deluje. Ohranimo nacionalno bogastvo, ki nam ga zavida ves svet,“ je ponovil Dušan Utroša.
Na zapis regijskega poveljnika smo pridobili odziv predsednika vlade Roberta Goloba, ki ga objavljamo v celoti: “Spoštovani gospod Utroša, kolegi so me opozorili na vaš zapis. Hvala, ker ste se oglasili. Morda pri komunikaciji naših zavez nismo bili dovolj jasni, zato dovolite, da vam jih strnem: refundirali bomo stroške delodajalcem za odsotnost gasilcev in prostovoljcev z delovnega mesta; državni proračun bo poravnal stroške poškodovane opreme; predvideni denar za nagrade bodo (kot tudi sami pravite, da je najbolje) dobila prostovoljna gasilska društva glede na udeležbo ne le gasilcev, ampak tudi ostalih prostovoljcev na požariščih; ker gre za društva z veliko integriteto in odgovornim poslanstvom, kar se je nenazadnje spet pokazalo tudi na Krasu, jim zaupamo, da bodo sredstva namenjena v prave namene – krepitev delovanja, posodobitev opreme, lahko pa tudi za simbolične nagrade. Hvala še enkrat za vaš dragocen doprinos. In tudi za to, da se tako srčno borite, da plemenita 150-letna tradicija ostane plemenita. Resnično vaši predanosti in borbenosti lahko zavida ves svet. Z najglobljim spoštovanjem, Robert Golob“.
Znano in neznano o Sloveniji: Gasilci na pomoč do 15.000-krat na leto
V Sloveniji deluje natančno 1300 prostovoljnih gasilskih društev, ob njih pa poleg poklicnih gasilcev še 44 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev, ki se združujejo v 120 gasilskih zvez. Kot so povedali na Gasilski zvezi Slovenije, se številke v 30 letih samostojnosti Slovenije niso veliko spremenile. V letu osamosvojitve 1991 je bilo namreč v Sloveniji skupaj sicer 1454 društev, od tega pa 172 industrijskih. Kot je razvidno iz teh podatkov, so v treh desetletjih z gasilskega zemljevida večinoma izginila slednja, medtem ko se običajna prostovoljna društva na novo ustanavljajo, v primerih, ko se razdelijo na dva iz prejšnjega večjega.
Je pa v 30 letih samostojne države znatno zraslo število prostovoljnih gasilcev. Teh je bilo leta 1991 še 108.279, danes pa kar 164.888, med katerimi jih je nekaj deset v društvih tudi zaposlenih. Poklicni gasilci pa so zaposleni tudi v gasilskih zavodih – brigadah, ki se povezujejo v Združenje slovenskih poklicnih gasilcev. Teh je danes okoli 850, medtem ko je bilo leta 1991 poklicnih gasilcev 679. Veliko zanimanja za gasilstvo je tudi med mladino, saj pionirji in mladinci štejejo skoraj četrtino vsega članstva. Otroci se sicer lahko v dejavnosti vključijo z dopolnjenim šestim letom starosti. Veliko prostovoljnih gasilcev je svojemu poslanstvu zvestih že vseh 30 let samostojne države. Po podatkih gasilske zveze je takih kar 44.693, kar predstavlja 27 odstotkov vsega članstva. Natančnih podatkov o tem, kolikokrat so slovenski gasilci v treh desetletjih morali pomagati pri požarih in drugih nesrečah, sicer nimajo zbranih, v povprečju pa zadnja leta posredujejo pri od 12.000 do 15.000 primerih letno.
