Nastopili so trije domači zbori, ki ju vodita Nataša Preglav in Karel Korošec
V petek, na svečnico, ko kristjani uradno obeležujejo zaključek božičnega časa, so v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni med večerno mašo, katero je daroval domači župnik Franc Hozjan, »domači« pevski zbori pripravili še koncert božičnih pesmi. Nastopili so zbori „Sončni žarki“ in „Biseri“, ki ju vodi katehistinja Nataša Preglav, ter mešani cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Karel Korošec. Ob koncu so pevci in prisotni verniki zapeli skupaj pesem Sveta noč, blažena noč. Svečnica je sicer praznik v katerem se verniki spominjajo ko sta Marija in Jožef odnesla novorojenega Jezusa v tempelj v Jeruzalem.
Takoj po maši, se je pristopilo k pospravljanju zares lepo urejenih jaslic, ki jih je za zadnji božič uredil Tonček Kokol s prijatelji iz Melov. Naslednji dan po svečnici namreč goduje sveti Blaž in takrat se opravi tudi Blažev žegen. Čeprav izraz “Blažev žegen” velikokrat v vsakdanji govorici pomeni nekaj, kar ni ravno učinkovito, pa s tem dejansko delamo veliko krivico blagoslovu sv. Blaža, ki ga lahko verniki prejmejo vsako leto ob godovnem dnevu tega svetnika – tretjega februarja. Blažev blagoslov je eden od mnogih blagoslovov, ki jih deli Cerkev ob različnih priložnostih za različne namene. Blagoslov je zakramental, to je sveto znamenje, ki posnema zakrament in označuje predvsem duhovne učinke, ki jih verniki prejmejo po priprošnji Cerkve. Pri podeljevanju blagoslovov Cerkev navadno uporablja blagoslovljeno vodo, ki nas spominja na krst, zakrament očiščenja in prerojenja v moči Kristusove smrti in poveličanja. Tudi sveče, ki jih duhovnik uporablja pri Blaževem blagoslovu, simbolizirajo luč in zmago svetlobe nad temo, dobrega nad hudim.
Spomnimo; Kristjani 2. februarja obeležujejo svečnico, s katero zaključujejo božični čas. Na praznik, imenovan tudi praznik luči, po cerkvah po stari navadi blagoslavljajo sveče, tako tiste, ki jih uporabljajo v cerkvi, kot tiste, ki jih verniki potrebujejo za svoje potrebe. Na svečnico se v Cerkvi spominjajo svetopisemskega dogodka, ko sta Marija in Jožef nesla otroka Jezusa v judovski tempelj. Vsaka mati je morala namreč v tedanji kulturi 40. dan po porodu sina odnesti v tempelj, tam darovati in se na ta način očistiti. Hkrati v Cerkvi praznujejo dan Bogu posvečenega življenja, ki so ga prvič obeležili leta 1997 v času papeža Janeza Pavla II. Na ta dan obnovijo redovniške zaobljube. Redovniki, ki se odločijo za posvečeno življenje, se zaobljubijo k določenemu načinu življenja, odpovejo se življenju v družini oziroma poročenosti, zaobljubijo se uboštvu in pokorščini predstojnikom.
Do svečnice naj bi po ljudskem izročilu pospravili jaslice, pomeni pa tudi čas, ko v cerkvah nehajo peti božične pesmi. S svečnico je povezanih tudi več ljudskih pregovorov, ki se nanašajo na vreme. Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena, se glasi eden od njih. Prav tako je znan pregovor, po katerem se takrat, ko na svečnico sneži, že vigred (pomlad) oglasi… Pri nas je na svečnico bilo lepo in sončno vreme, torej lahko pričakujemo, da bo Velika noč bela. (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič