Skip to content

Ob občinskem prazniku Karlu Vogrinčiču podeljen Zlati lenarški grb!

Možakar iz Močne je čebelar in aktivist z veliko začetnico, ki si je visoko priznanje zaslužil

Ob letošnjem sv. Lenart, ki je farni in občinski zavetnik, ter tudi občinski praznik, so v Lenartu razglasili tudi prejemnike občinskih priznanj, katerih sicer uradno prejemnikom niso predali, a je vse jasno. In drugo (za naslovom častni občan) najvišje občinsko priznanje – Zlati lenarški grb, je pripadlo Karlu Vogrinčiču iz Močne, aktivistu in zlasti čebelarju, z veliko začetnico, ki so tako visoko priznanje gotovo zasluži. Kot so v obrazložitvi podelitve visokega priznanja, so življenjsko pot Karla Vogrinčiča zaznamovale številne aktivnosti. Po poklicu je varnostni inženir, zaposlen je bil v lastnem podjetju, opravljal pa je tudi številne javne funkcije. Od julija 1999 do konca leta 2002 je opravljal funkcijo predsednika Sveta KS Lenart. V obdobju od leta 2002 do 2006 je bil podžupan Občine Lenart. Kot predsednik KS Lenart in podžupan je sodeloval pri številnih projektih, si prizadeval za razvoj občine in za dobrobit skupnosti.

V zadnjih letih se je Karl Vogrinčič v celoti posvetil čebelarstvu. Čebelari v AŽ panjih v namenskem čebelnjaku za apiterapijo, kjer gradi zgodbo: “Apiterapija v slovenskem čebelnjaku”. Čebelarjenje pa je nadgradil z apiterapijo in apiturizmom. Za apiterapevta se je izšolal v šolah za apiterapijo v Beogradu in v Bonnu. Kasneje je bil pobudnik in soorganizator Šole za apiterapijo v Mariboru, ki je edina šola za apiterapijo v Sloveniji. Ves čas tudi dela na raziskovalnem področju v apiterapiji. Na njegovo pobudo je bilo prevedenih več tujih strokovnih del s področja apiterapije in antropozofije v slovenski jezik. Na povabilo OŠ Lenart in Vrtca Lenart predstavlja čebelarjenje in čebelje pridelke. Vedno predstavi tudi apiterapijo. S svojim delom je Karl Vogrinčič v svet ponesel ime Občine Lenart, saj ga zaradi njegovih dosežkov v čebelarstvu obiskujejo ljudje iz vsega sveta. Od leta 2012 je predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča, ki je začetnik moderne apiterapije. Rojstni dan dr. Filipa Terča je od leta 2006, svetovni dan apiterapije. Pod predsedovanjem Karla Vogrinčiča sekciji, je bil obnovljen grob dr. Filipa Terča, napisana je bila njegova monografija, v Narodnem domu v Mariboru je bil postavljen Terčev doprsni kip.

Letos je bil Karl Vogrinčič imenovan za člana kolegija predsednika pri Čebelarski zvezi Slovenije, zadolžen za apiterapijo in apiturizem.V zadnjem času se Karl Vogrinčič ukvarja z zgodovino apiterapije pri Lenartu in v Slovenskih goricah, saj so trije takrat eminentni zdravniki, dr. Filip Terč v Mariboru ter dr. Henrik Beneš (Čeh po rodu) in dr. France Tiplič, zdravnika pri Sv. Lenartu, v letih na prelomu stoletja pa vse do konca prve svetovne vojne, zdravili revmatološke bolnike s čebeljimi piki. Nastala je lepa mednarodna zgodb, ki prispeva k promociji Občine Lenart. Delo Karla Vogrinčiča v čebelarstvu je neprecenljivo, še zlasti zaradi izjemnih dosežkov pri uvajanju novosti na področju čebelarstva in apiterapije. Sicer pa, družinsko čebelarstvo Vogrinčič ima bogato tradicijo pridelave medu, propolisa, matičnega mlečka in voska, pred leti pa so razvili še posebno metodo zdravljenja s čebeljimi piki. To je bil znan način lajšanja bolečin v starih kulturah, danes pa jo uspešno izvaja apiterapevt Karl Vogrinčič, ki o čebelah razmišlja v slogu znamenitega fizika Alberta Einsteina, ki je že nekoč glede čebel izrekel naslednje besede: „Ko bo umrla zadnja čebela, človeštvo ne bo živelo več kot štiri leta. Ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.“

Za čebelo se govori, da je preživela 70 milijonov let, brez da bi se evolucijsko spremenila. Približno tretjina svetovnega pridelka hrane zraste na rastlinah, ki so jih oprašile živali, velik delež česar s svojim načrtnim zbiranjem peloda prispevajo čebele. Zaradi tega je pomen čebel za preživetje človeštva kritičen. A dokler bodo zraven čebelarji kakršen je Karl Vogrinčič, ki med drugim pogosto spregovori o odnosu do čebele, unikatnega čebelnjaka, ki ga je postavila njegova družina in o pomenu ozaveščanja mladih generacij o pomenu čebel, hrani in samooskrbi… Tudi zato je visoko občinsko priznanje občine Lenart šlo na pravi naslov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja