V Dobrovniku je potekala 25. tradicionalna razstava pirhov, ki nikogar ni pustila ravnodušnega
Teden dni pred „cvetnim vikendom“ in dva tedna pred Veliko nočjo, je v Kulturnem domu v Dobrovniku, v organizaciji KUD Petőfi Sándor Dobrovnik potekala tradicionalna, že 25. razstava pirhov. Čudovita dvodnevna razstava je navdušila številne obiskovalce od blizu in daleč, mnogi so občudovali pirhe, ki imajo v Dobrovniku izjemno dolgo tradicijo. Gre za barvanje pirhov v tehnika batik, katero v Dobrovniku izvajajo že od leta 1800. Lepi panonski kraj, ki je tudi sedež dvojezične občine, Dobrovnik so sicer tudi sploh „velikonočno okrasili“, sama razstava pa je znova potrdila, da je jajce nepogrešljiv simbol velikonočnih praznikov. Iz tega izhajajoče, v Dobrovniku iz leta v leto priredijo že tradicionalno razstavo pirhov, kjer si lahko obiskovalci ogledajo dih jemajoče izdelke. Na otvoritvi razstave so izdelovalci pirhov, podobno kot vsako leto, prikazali najrazličnejše tehnike okraševanja in barvanja pirhov.
Na velikonočno razstavo je ponosen tudi dobrovniški župan Marjan Kardinar, ki je spet pohvalil vse, ki pri pripravi razstave sodelujejo, še posebej pa njihovo risanje pirhov, ki je prava mala umetnost, na ogled pa je kot vedno bilo več kot 1000 unikatnih pisanic…Kot nam je zaupala prizadeva Alenka Toplak, predsednica KUD Petőfi Sándor Dobrovnik, je za letošnjo jubilejno razstavo več kot tisoč pirhov izdelalo 34 domačih žensk in moških, svoje izdelke pa so dodali še otroci iz domačega vrtca in šole. Povedala nam je tudi, da vsi aktivisti pirhe pripravljajo že od januarja, intenzivno pa zadnji mesec dni, ter da je zadovoljna z obiskom, tako domačinov, kot iz drugih delov Slovenije ter iz tujine.
Omenjena batik tehnika, ki je v Dobrovniku v uporabi že več kot 220 let, od leta 1800, je še posebej zanimiva. Tu se uporabi k temu namenjeno pisalo, čebelji vosek, za njegovo odtajanje ogenj, nadalje rdeča in črna barva za dvobarvno obarvanje jajčk. Območje zaznamuje tudi način okraševanja velikonočnih jajc s praskanjem. V tem primeru na obarvano jajčno lupino, s pomočjo ostrega predmeta – noža, vpraskajo najrazličnejše cvetlične motive. Pri barvanju pirhov se pogosto uporabita tudi čebulna lupina ali tehnika jedkanja.
Ohranjanje velikonočne tradicije se med Dobrovničani prenaša iz roda v rod, zato ne preseneča, da veliko mladih pozna stare tehnike barvanja pirhov, pri katerih se uporabljajo motivi s 120-letno tradicijo. Prekmurski pirhi v batik tehniki, ki se je v Dobrovniku ohranila vse do današnjih dni, je tehnika barvanja pirhov, ki je povezana s preteklostjo in tudi sedanjostjo. Gre torej za bogato ljudsko tradicijo, ki je dan danes vse bolj spoštovana. In prav zaradi tega so dobrodošle razstave, ki vsako leto potekajo v Dobrovniku, kjer si sicer obiskovalci lahko ogledajo pirhe, si ogledajo tehnike barvanja velikonočnih pirhov ali pa se udeležijo tematske delavnice.
Kot rečeno, v sklopu dvodnevne prireditve so bili na ogled čudovito okrašeni pirhi, izdelani s tradicionalnimi tehnikami, predvsem tisti, izdelani z batik tehniko, za katere so značilni enostavni vzorci. Pravi mojstrici tehnike batik in hkrati najprepoznavnejši Dobrovničanki sta sicer Anna Car in žal že pokojna vrhunska poznavalka Elizabeta Urisk, ki je za seboj pustila tudi avtorsko knjižno zbirko. Pri pripravi pirhov po načinu batik, ki ga pri nas poleg Dobrovnika uporabljajo le še v Beli krajini, potrebujemo pisalko, čebelji vosek – za odstranjevanje voska tudi svečo oziroma plamen – ter rdečo in črno barvo za barvanje. Najbolj znani vzorci so dobrovniški in petišovski, še danes pa se najpogosteje uporabljajo običajne, stare motive, ki so ravne in nazobčane črte, vijuge, krogi oziroma pike ter tako imenovano “zajčje uho.” Za delo se uporablja posebna pisalka. Pisalka ima kovinski lijak, ki se napolni s čebeljim voskom in se segreva nad plamenom. S pomočjo vročega voska se potem na jajce nariše vzorec. Jajce se nato obarva v hladni barvi, narisan vzorec pa ostane bel. Ob dodajanju vzorčkov se lahko postopek večkrat ponovi-tako dobimo večbarvni batik. Tak način krašenja pirhov je bil nekoč zelo razširjen v Prekmurju. V drugi polovici 20. stoletja se je ta tehnika krašenja počasi opuščala in je skoraj povsem izumrla. Ohranila se je le v nekaterih vaseh. V zadnjih letih se stari načini izdelovanja pirhov spet obujajo in so postali zelo popularni. Za lepši sijaj velikonočnih pirhov so jih premazali z mastjo ali oljem…
Sicer pa v Prekmurju, kakor tudi drugod posebej skrbijo za naravno barvanje jajc. Pirh ali velikonočno jajce, ponekod imenovano tudi pisanica ali pisanka, je tradicionalna hrana, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo; lahko pa se že kuhajo v barvilu, ki je lahko umetno ali pa naravno, recimo listje rdeče čebule. A to ni vse, zato poglejmo, kako lahko pirhe pobarvate na naraven način.
Kava: v hladno vodo stresemo toliko kave, kot da bi želeli skuhati močnejšo turško kavo, premešamo in nato dodamo jajca. Zelo počasi segrevamo in jajca kuhamo na minimalnem plamenu. Kokošja in prepeličja jajca se zelo lepo rjavo obarvajo.
Kurkuma (turmerik): recept je enak kot za barvanje v kavi, le da jo nadomestimo s kurkumo. Kokošja jajca, še posebej pa prepeličja, se zelo lepo rumeno obarvajo.
Špinača: jajca smo s špinačo barvali na več načinov. Poskusili smo s svežo, zamrznjeno in ekološko špinačo, pa tudi z grobo narezano in z zmleto, a žal rezultati niso bili dobri. Še najboljši rezultat je bil, ko smo zamrznjeno ekološko špinačo štiri ure namakali v vodi (toliko, da je bila špinača prekrita), nato smo jo skuhali, precedili in v “zelenem soku” namakali že kuhana, a še vedno vroča jajca. Kokošja jajca so se minimalno obarvala, medtem ko je bila obarvanost nekoliko izrazitejša pri prepeličjih jajcih.
Pesa: jajca smo barvali v soku iz vložene pese in v soku iz sveže pese iz ekološke pridelave. Barvanje v soku iz vložene pese ni bilo uspešno. “Barvo” iz sveže pese smo pripravili tako, da smo pol kilograma pese narezali na koščke (2 cm x 1 cm), jih prelili z vodo ter skuhali. Tekočino smo precedili, dodali žličko kisa in v njej zelo počasi kuhali jajca. Barva jajčne lupine je postala nežno rožnate barve.
Borovnice: recepti sicer svetujejo barvanje v borovničevem čaju, a ker na trgu nismo našli takega, ki bi vseboval omembe vredno količino borovnic (večina jih vsebuje le od 0,5 do 2 %, drugo so arome), smo se odločili pripraviti čaj iz posušenih borovnic. Pripravili smo nekoliko močnejši čaj, kot je pisalo v navodilih; med kuhanjem smo borovnice z vilicami nekoliko potlačili. V precejenem čaju smo na majhnem plamenu kuhali jajca. Jajca so se zelo intenzivno obarvala od temno vijolične do že skoraj črne barve. Naravna “dekoracija” prepeličjih jajc pa ni prišla do izraza.
Teran: namesto v vodi smo jajca skuhali v teranu nižjega cenovnega razreda. Pričakovali smo sicer nekoliko boljši rezultat, verjetno pa je obarvanost zelo odvisna tudi od kakovosti vina.
Po mnenju strokovnjakinje s področja perutninarstva se zelo lepo obarvajo jajca slovenske avtohtone pasme, t. j. štajerska kokoš; njihova lupina je slonokoščene barve. Žal danes štajerske kokoši živijo le še na redkih kmetijah. Za barvanje z naravnimi barvili potrebujemo razmeroma velike količine “barvila”, npr. kave, kurkume, špinače. Poleg tega za barvanje z naravnimi barvili porabimo več časa kot za barvanje s kupljenimi barvili. Pri barvanju z naravnimi barvili tudi ne moremo pričakovati “kričeče” živih barv.
Splošno pravilo pa je, vsa jajca, ki ste jih skuhali in pobarvali, morate pojesti najkasneje v sedmih dneh.
Fotografije: Arhiv ZOT Dobrovnik