Osrednja tema letošnjega dne je »Družine in demografske spremembe«
Generalna skupščina Združenih narodov je pred tridesetimi leti, 15. maj razglasila za mednarodni dan družin. Osrednja tema letošnjega dne je »Družine in demografske spremembe«. Družina je prostor, kjer naj bi se vsak posameznik počutil varnega, ljubljenega in sprejetega. Je celica, na osnovi katere rastejo narodi in družbe, in hkrati vez, preko katere se na mlajše generacije prenašajo vrednote in izkušnje. Občina Lendava je ob tej priložnosti povabila najmlajše občane do starosti teh let in njihove družine v mestni park, da bi ta poseben dan obeležili s skupnim preživljanjem časa in ustvarjanjem lepih spominov. Župan občine Lendava Janez Magyar vsem družinam in njihovim članom ob mednarodnem dnevu družin iskreno čestital in sporočil, da bo lendavska občina še naprej skrbela za kakovost življenja družin in vsestransko vzpodbujala razvoj družine.
V Sloveniji statistika sicer podatke o družinah spremlja 41 let, od 1981 dalje. V tem času sta se spremenila družba in način življenja prebivalcev Slovenije. Pred 41 leti je v družinah živelo 88 % prebivalcev. Od tedaj se je več kot podvojil delež ljudi, ki živijo sami, povečal pa se je tudi delež članov skupinskih gospodinjstvih ali skupnosti, ki statistično ne štejejo za družino. Po podatkih SURS povečanje deleža prebivalcev, ki živijo sami, je povezano s staranjem prebivalstva. Delež najstarejšega prebivalstva (stari 80 ali več let) se je v zadnjih štirih desetletjih potrojil, prav to pa je starostna skupina, ki v največji meri živi sama ali v skupinskih gospodinjstvih (domovi za starejše). Tudi veliko tujih državljanov v Sloveniji živi samih. Pogosto gre za moške, ki so se priselili sami, torej brez družine, da bi se tu zaposlili. Samo v zadnjih desetih letih se je delež tujih državljanov med prebivalci podvojil.
V štirih desetletjih se je povečal delež družin brez otrok (z 21 % na 30 %) in zmanjšal delež družin z dvema ali več otroki. Včasih je dva otroka imela vsaka tretja družina, danes vsaka četrta. Tudi delež velikih družin, kamor v Sloveniji štejemo družine s tremi ali več otroki, se je zmanjšal (z 10 % na 6 %). Delež družin z enim otrokom pa je ostal približno enak (37 % v 1981, 39 % v 2021). Povprečno število otrok v družinah z otroki se je zmanjšalo z 1,70 na 1,56. Leta 1981 so 63 % vseh družin predstavljale družine zakoncev z otroki. Tudi v 2021 je bil ta tip družine najpogostejši, a je predstavljal le tretjino vseh družin (34 %). Delež družin zunajzakonskih partnerjev z otroki je v štirih desetletjih narasel z 1 % na 13 %, delež enostarševskih družin pa z 14 % na 23 %. Gre za odsev sprememb v družbi. Te se kažejo denimo tudi v naraščanju deleža otrok, rojenih zunaj zakonske zveze: leta 1980 se je neporočenim materam rodil vsak sedmi ali osmi otrok, medtem ko se od leta 2007 naprej zunaj zakonske zveze rodi več kot polovica otrok. Podobne družbene spremembe je zaznati v povečanju deleža družin zunajzakonskih partnerjev brez otrok: leta 1981 jih je bilo 1 %, leta 2021 pa 5 %.
Kljub nekoliko slabšem vremenu je v lendavskem parku bilo prijetno (Foto: Tomaž Galič)