V radgonski Aleji sv. Petra odkrili spominsko obeležje 6.4.1941 ubitemu župniku Martinu Gabrcu
Mesto na reki Muri, Gornja Radgona že več let ima čudovito Alejo velikih, kjer meščani oddajajo hvaležnost svojim prednikom, ki so v preteklosti ponesli ime mesta in Slovenije sploh daleč po svetu. Doslej je v aleji bilo 10 kipov znanim Radgončanom, ob letošnjem občinskem prazniku pa je zraven „nastala“ še Aleja svetega Petra, ob potki med Trstenjakovim domom in farno cerkvijo sv. Petra, ki je dobila prvi kip, ki spominja, da je letos minilo 80 let od napada Nemčije na takratno Kraljevino Jugoslavijo, ko je prav v Gornji Radgoni padla prva žrtev sploh na območju takratne države. Bil je to takratni radgonski župnik Martin Gaberc, ki je bil nedolžen zahrbtno ubit, kateremu so odkrili doprsni kip. Martin Gabrec, ki je bil rojen 29.9.1883 v Pretrežu v občini Slovenska Bistrica, od leta 1927 do krute smrti (bila je cvetna nedelja) na prvi dan druge svetovne vojne, 6. aprila 1941 na tem območju, bil dejaven in priljubljen župnik v rimsko katoliški župniji Svetega Petra Gornja Radgona. Kljub temu, da je letos poteklo že 80 let od časa ko so Martina Gabrca nemški vojaki ustrelili, zanj ni postavljenega nobenega spominskega obeležja ne v Gornji Radgoni, niti na bistriškem območju.
Vseeno pa se ga nekateri starejši radgonski verniki še pogosto spominjajo. Župnik, ki je pokopan na pokopališču v Gornji Radgoni, je namreč v času svoje službe župnika veliko postoril za dobrobit radgonske župnije. Veliko je storil na področju župnijske pastorale, pri obnovi tukajšnjih sakralnih objektov in okolice radgonske cerkve; dejaven pa je bil tudi v raznih civilnih organizacijah. Kot nadarjen muzikant je bil dejaven pri tamburaših (vodil je tamburaški zbor) in v gledališki dejavnosti. V času njegovega življenja v Gornji Radgoni je bilo uprizorjeno kar 43 različnih vzgojnih in zabavnih iger. Bil je tudi dober pevec in pevovodja. Poleg slovenščine je obvladal nemščino in latinščino. Martin Gabrc ima tudi veliko zaslug, da je bil 2. julija 1940 ob radgonski cerkvi postavljen spomenik – Svetilnik miru. Ta je bil postavljen v spomin padlim žrtvam in borcem I. svetovne vojne in Maistrovim borcem. Tega so nemški vojaki v aprilu 1941 uničili. Spomenik je bil leta 2004 obnovljen in tak še danes obstoja.
Tokrat pa so se s posebnim doprsnim kipom oddolžili tudi Martinu Gabercu, ko so pripravili tudi manjšo slovesnost. Za uvod je radgonski rojak pater dr. Edvard Kovač daroval v radgonski cerkvi mašo v spomin Martina Gabrca, akademika dr. Antona Trstenjaka in pokojnega dolgoletnega tukajšnjega župnika, mnsg. Franca Puncerja. Pater Edvard Kovač, ki je bil tudi osrednji govornik ob odkritju doprsnega kipa Martina Gabrca, je med drugim poudaril, da je Martin Gabrc v radgonski župniji veliko storil na področju župnijske pastorale, pri obnovi sakralnih objektov in okolice radgonske cerkve. Dejaven pa je bil tudi v raznih civilnih organizacijah… V neposredni bližini kipa Martina Gabrca sta bili ob robu slovesnosti posajeni drevesci, lipa in tisa. Prvo sta posadila projektni vodja odbora za postavitev kipa Gabercu, Dušan Zagorc in član odbora, radgonski podžupan David Roškar, drugo pa člana projekta postavitve kipa, Aleksandra Pintarič Zamuda in Franci Klemenčič. Doprsni kip Martinu Gabercu so slovesno odkrili: župnik Franc Hozjan, pranečakinja Martina Gaberca Janja Golob in župan Stanko Rojko.
Zbranim na slovesnosti, katero je povezovala učiteljica radgonske osnovne šole Jožica Zih, je spregovoril tudi radgonski župan Stanislav Rojko, ki je tudi povedal kar nekaj lepih misli o pomenu Martina Gabrca. Prisotne je pozdravil tudi akademski kipar Metod Frlic, avtor kipa, ki ga je nato izdelal negovski rojak, prav tako akademski kipar Mirko Bratuša. Seveda niti brez kulturnih vložkov ni šlo, za kar so poskrbeli: recitatorka Klara Kous, violinist Tomo Brus, cerkveni pevski zbor Biseri, pod vodstvom Nataše Preglav. Ob koncu je domači župnik Franc Hozjan, ki je skupaj z Dušanom Zagorcem največ postoril, da je bil projekt uresničen, zahvalil vsem zbranim, in ki so pomagali pri realizaciji projekta.
V Aleji velikih pod vznožjem radgonske cerkve so sicer že prej bili postavljeni doprsni kipi akademika dr. Antona Trstenjaka, jezikoslovca in nabožnega pisatelja Petra Dajnka, narodnega buditelja Antona Krempla, pesnika in pisatelja Manka Golarja, bibliografa dr. Franca Simoniča, dr. Janka Šlebingerja, izdelovalca protetičnih pripomočkov Jožeta Vršiča, filozofa dr. Franca Veber, slikarja Johannesa Aquila, in nazadnje generala Rudolfa Maistra. Sedaj je v neposredni bližini še kip Martina Gaberca.
Fotografije: Franci Klemenčič in Dušan Zagorc