Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih je resen in celovit korak k izboljšanju prehranske varnosti

Novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jo je vlada sprejela na današnji dopisni seji, je eden najpomembnejših celovitih ukrepov za dolgoročno zagotavljanje prehranske varnosti. Zakonske spremembe namreč uvajajo ukrepe za trajno varovanje kmetijskih zemljišč in kakovostnih tal ter prilagajanje na podnebno krizo.

Novela zakona o kmetijskih zemljiščih uvaja boljšo strokovno podlago za zaščito trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki so ključna za ohranjanje in krepitev prehranske varnosti, saj omogočajo trajnostno pridelavo hrane in zmanjšujejo odvisnost od uvoza. Zakonske spremembe prav tako zmanjšujejo administrativna bremena. Postopek glede načrtovanja in določanja  trajno varovanih kmetijskih zemljišč bo krajši, hkrati bo ministrstvo prihranilo pomembno višino sredstev, ki jih bo lahko preusmerilo v druge ukrepe kmetijske zemljiške politike (npr. odprava zaraščanja, naložbe v namakalne sisteme, pilotne projekte … ). S pilotnim projektom se bo uvedlo tudi prvo trajno varovano območje v Sloveniji.

Odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč bodo višje, s čimer se bo najboljša kmetijska zemljišča  zaščitilo pred pozidavo. Pridobljena sredstva bodo namenjena tudi dolgoročni zaščiti kakovostne prsti kot dragocenega naravnega vira. Predlog zakona omogoča širitev nabora investitorjev za gradnjo namakalnih sistemov, prav tako bodo postopki za njihovo izgradnjo hitrejši. S tem se bo slovensko kmetijstvo bolje prilagodilo na podnebne spremembe, predvsem sušo. Zakon uvaja tudi učinkovit pristop za gradnjo rastlinjakov, kar bo omogočilo večjo samooskrbo z zelenjavo.

Zakonske spremembe predstavljajo prvi resen in celovit korak k sistemski odpornosti države na področju prehranske varnosti. Zaščita kmetijskih zemljišč je najbolj ključen ukrep za dolgoročno zagotavljanje prehranske varnosti.

Maša Žagar, državna sekretarka: “Zakonske spremembe urejajo tudi področje agrofotovoltaike. Omejuje se postavitev agrofotovoltaike samo na kmetijska zemljišča z boniteto do 35, ki so po dejanski rabi kmetijsko zemljišče v zaraščanju ali trajni travnik. Opredeli se tudi pravna podlaga za izvedbo pilotnih projektov, katerih namen je ugotoviti, kakšna je optimalna dvojna raba kmetijskih zemljišč za prehransko in energetsko varnost Slovenije.”

Simbolična fotografija