Poslanica ob svetovnem dnevu zdravja, ki ga praznujemo jutri, 7. april 2026
Geslo letošnjega Svetovnega dneva zdravja je »Skupaj za zdravje. Na strani znanosti.« Sporočilo
poudarja, da lahko le s skupnim delovanjem in zaupanjem v znanost učinkovito varujemo zdravje –
tako zdravje posameznika kot celotne skupnosti.
Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, nas vsako leto opomni na to, da zdravje ni
samoumevno. Zanj skrbimo z odgovornimi odločitvami, znanjem in medsebojno podporo. Zdravje
posameznika je namreč tesno povezano z okoljem, v katerem živimo – od dostopa do zanesljivih
informacij in zdravstvenih storitev do skupnosti, v kateri odraščamo, delamo, preživljamo svoj vsakdan
in se staramo. Prav zato ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja Svetovna zdravstvena organizacija
poudarja, da je pri skrbi za zdravje potrebno zaupati znanosti. V času, ko nas vsakodnevno spremlja
množica različnih informacij, tudi takšnih, ki niso preverjene ali so celo zavajajoče, postaja znanost
ključni kompas pri sprejemanju odločitev o zdravju. Zaupati znanosti pomeni opirati se na zanesljive
dokaze, strokovno znanje in raziskave, ki temeljijo na preverljivih podatkih. Prav znanstveni dokazi
omogočajo razvoj učinkovitih načinov preprečevanja bolezni, varnih in uspešnih načinov zdravljenja ter
oblikovanje zdravstvenih politik.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da znanost izboljšuje in rešuje življenja.
Zato znanstvena spoznanja prenašamo v priporočila, programe in ukrepe, ki ljudem pomagajo živeti
bolj zdravo in kakovostno ter hkrati prispevajo k boljšemu zdravju skupnosti. Toda znanost sama po
sebi ni dovolj – pomembno je tudi, da so informacije o zdravju razumljive, dostopne in uporabne za
vsakogar. Tu ima ključno vlogo zdravstvena pismenost – ta pomeni sposobnost ljudi, da najdejo,
razumejo, presodijo in uporabijo informacije o zdravju ter na tej podlagi sprejemajo ustrezne odločitve
za ohranjanje ali izboljšanje zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Višja stopnja zdravstvene pismenosti
prispeva k pravilnemu jemanju zdravil, lažjemu prepoznavanju opozorilnih znakov bolezni,
sprejemanju informiranih odločitev, uspešnejši komunikaciji z zdravstvenimi strokovnjaki ter boljši
samooskrbi bolezni. Zdravstvena pismenost omogoča tudi kritično presojanje informacij in lažje
prepoznavanje zanesljivih virov, ki temeljijo na znanstvenih dokazih.
Na NIJZ-ju trenutno izvajamo drugo nacionalno raziskavo o zdravstveni pismenosti v Sloveniji. Z njo
želimo ugotoviti, kako odrasli prebivalci Slovenije dostopajo do zdravstvenih informacij, kako jih
razumejo in uporabljajo, kako se znajdejo v zdravstvenem sistemu ter kako presojajo zanesljivost
različnih virov zdravstvenih informacij. Rezultati raziskave nam bodo pomagali prepoznati področja,
kjer so potrebne izboljšave, kar nam bo v pomoč pri oblikovanju ukrepov za krepitev zdravstvene
pismenosti v Sloveniji. Enako raziskavo izvajajo tudi druge evropske države, kar bo omogočilo
mednarodno primerjavo in širši vpogled v stanje zdravstvene pismenosti v Evropi. Prva raziskava o
zdravstveni pismenosti, ki smo jo v Sloveniji izvedli leta 2020, je pokazala, da ima skoraj vsak drugi
odrasli prebivalec Slovenije težave pri iskanju zdravstvenih informacij, njihovem razumevanju,
presojanju in uporabi ter pri orientaciji v zdravstvenem sistemu. Novi podatki bodo pomembno
prispevali tudi k izvajanju projekta Obvladovanje kroničnih bolezni skozi prizmo krepitve zdravstvene
pismenosti – ZaPrePis (https://nijz.si/projekti/zaprepis-projekt/), ki je usmerjen v krepitev zdravstvene
pismenosti in boljšemu obvladovanju kroničnih bolezni.
Svetovni dan zdravja nas zato letos še posebej spodbuja, da stopimo skupaj – kot posamezniki,
strokovnjaki, odločevalci in skupnosti – ter pri skrbi za zdravje stojimo na strani znanosti. Le z
zaupanjem v znanje, sodelovanjem in krepitvijo zdravstvene pismenosti lahko ustvarjamo družbo, v
kateri imajo vsi ljudje priložnost za bolj zdravo in kakovostno življenje.
