Decembrski čas je čas druženj, zaključkov in praznovanj, ki jih pogosto spremlja tudi čezmerno pitje alkohola. Pitje alkohola je v Sloveniji na splošno zelo razširjeno, o čemer priča tudi podatek, da sodimo v vrh držav z najvišjo registrirano porabo čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več.
Slovenija sodi med tako imenovane “mokre kulture”, za katere je značilen zelo sprejemljiv odnos do pitja alkohola. Ta se kaže tudi v temu, da pogosto iščemo razloge za pitje alkohola (“za dobro voljo”, “v družbi”, “za zdravje”…), kljub temu, da ima pitje alkoholnih pijač lahko mnoge negativne posledice.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča pitje alkoholnih pijač med ključne dejavnike tveganja za prezgodnjo umrljivost in breme bolezni, saj je povezano z več kot 200 vrstami obolenj in poškodb. Poleg tega je Mednarodna agencija za raziskovanje raka uvrstila alkoholne pijače v prvo skupino rakotvornih snovi, kar pomeni, da obstajajo prepričljivi dokazi o rakotvornem učinku alkohola pri ljudeh. S pitjem alkohola je povezanih vsaj sedem vrst raka, to so rak debelega črevesa in danke, požiralnika, jeter, ust, žrela, grla in raka dojke pri ženskah. V Sloveniji je letno približno 600 novih primerov raka neposredno povezanih s pitjem alkohola.
Posledice tveganega in škodljivega pitja alkohola so poleg bolezni, poškodb in prezgodnje umrljivosti tudi slabše počutje, moten spanec, slabši medosebni odnosi, prometne nezgode, nasilje, konflikti in težave v duševnem zdravju, med mladimi pa so pogoste tudi zastrupitve z alkoholom. V letu 2024 smo med otroki in mladostniki ter mladimi odraslimi zabeležili kar 122 hospitalizacij zaradi zastrupitve z alkoholom (19 med 7-14 letniki, 84 med 15-19 letniki in 19 med 20-24 letniki). Pomembno je vedeti, da so zastrupitve z alkoholom ob mrzlem vremenu lahko še bolj nevarne. Zaradi alkohola namreč naše telo toploto izgublja hitreje kot običajno.
Za »mokro kulturo« je poleg sprejemajočega odnosa do pitja in opijanja značilno tudi prenašanje pivskih navad iz roda v rod. Slednje pogosto omogočajo različna napačna prepričanja, ki krožijo med ljudmi in širijo napačne informacije o morebitnih koristih pitja. Danes namreč velja, da je vsako pitje alkohola tvegano in da zdrava meja pitja ne obstaja.
Miti o alkoholu
Mit 1: Mlade je treba naučiti piti, najbolje doma. Ne drži!
Mnogi starši verjamejo, da bodo mladostnika zaščitili pred pitjem alkohola, če mu bodo omogočili t. i. “varna” prva srečanja z alkoholom doma, pod nadzorom odraslih. Prepričani so, da se bo otrok s tem izognil preizkušanju in opijanju v neznanih, manj nadzorovanih okoliščinah. Vendar raziskave kažejo, da tak pristop ne deluje in ni varen. S ponujanjem alkohola doma smo mladostniku sporočili, da je pitje zanj povsem v redu in da ga dovolimo. Posledično ti mladostniki v družbi vrstnikov pijejo več in pogosteje, saj so tudi doma prejeli sporočilo, da je to sprejemljivo. Namesto ponujanja alkohola s svojim mladostnikom odprite pogovor o pitju alkoholnih pijač in spodbudite kritičen razmislek. Ne pozabite tudi na to, da ste sami pomemben zgled odnosa do alkohola.
