Z rekordnih 30.000 evrov smo pomagali Gašperju, Jakobu, Sari in Žanet
V ponedeljek, ko se bo začelo novo šolsko leto, se bodo v šolske klopi, zanj nove OŠ Cirkovce (doslej so obiskovali OŠ Markovci) usedli tudi trije (Gašper, Žanet in Sara) izmed štirih otrok, pomladi letos kruto umorjene domačinke, 33-letne Sabine Arklinič. Vsi oni, skupaj z najmlajšim bratcem, dveletnim Jakobom, ki bo mimogrede tudi obiskoval nov vrtec v Cirkovcah, so vse od 22. marca letos, do konca šolskega leta, in tudi v času počitnic, preživljali najhujše travme in duševne bolečine, kar jih lahko doživimo. Čeprav jim babica Marija in teta Mojca ter vsi domači nudijo vse kar je potrebno, otroci zelo pogrešajo svojo mamico, ki je za vsakega otroka ena in edina. Tudi v Slovenskih novicah v tem času nismo sedeli prekrižanih rok, saj ste dragi bralci na račun Krambergerjevega sklada nakazali rekordnih 30.000 evrov, katere smo pred pričetkom novega šolskega leta izročili tistim, katerim so namenjena in ki jih zelo potrebujejo. Res je sicer, da Sabinini „štiriperesni detelji“ nobeni evri ne morejo vrniti najljubšo osebo na svetu – mamico, a kljub temu bodo sedaj nekoliko lažje celili rane, saj je finančnih obveznosti veliko. Sedaj je težko ugibati, kako bo z malčki v bodoče, dejstvo pa je, da jim je še naprej potrebna širša družbena pomoč, saj je tudi družinska hiša obremenjena s krediti, sedaj pa so morali nabaviti vse šolske potrebščine in veliko oblačil, saj so otroci v zadnjega pol leta, odkar nimajo več mamice, dosedanja oblačila in obutev prerasli… Po smrti mamice so otroci najprej zaživeli v prijetni in prijazni hiški na hribčku le nekaj deset metrov stran od podravske avtoceste v Podlehniku, pri babici Mariji in njenem invalidnem sinu, 42-letnem Zlatka, pri katerem je pokojna Sabina bila zaposlena kot družinska pomočnica. Nato pa so se po odločitvi CSD Podravje, preselili k Sabinini sestri Mojci in njeni družini v Cirkovcah v občini Kidričevo.
Ob nedavnem pogovoru z malčki, smo se lahko prepričali, da vsi štirje, različno, glede na starost, dojemajo kaj jih je doletelo med petkom, 22. marca 2024, ko so nazadnje videli svojo ljubljeno mamico, petkom, 5. aprila, ko so jo našli umorjeno, in ponedeljkom, 15. aprila, ko so se od nje za vedno poslovili na pokopališču v Vidmu pri Ptuju, kjer že šest let počiva tudi njen oče. Dokler so se malo starejši (Sara, rojena 29.3.2011, Žanet – 12.8.2013 in Gašper – 7.4.2016) že nekako sprijaznili, saj odraslo razmišljajo, da morajo živeti naprej, pa je najhuje najmlajšemu Jakobu (12.7.2022), ki se bo gotovo še spraševal, kjer je moja mamica? Med našim obiskom sicer o mamici ni govoril niti en otrok, za kar gre zahvala tudi njihovi babici Mariji in teti Mojci, ki odlično skrbita zanj. Naša žalostna, a prijazna gostiteljica in sogovornica Marija Hvalec, o svojem zetu, s katerim bi njena hčerka Sabina 17. maja letos obeležila prvih deset let zakona, ni imela slabih besed. „Lahko bi dejali, da je bil duša od človeka, vse je naredil in je odlično skrbel za vso družino. Nihče ni slišal, da bi se kadarkoli s Sabino sporekla ali bog ne daj pretepala. Bili so idilična družina brez najmanjših zapletov. Tudi zato si človek nikoli ne bi pomislil, da bi lahko kaj takega storil,“ žalostno razlaga Marija, ki dodaja, da osebno nikoli ni videla ali karkoli vedela o morilki svoje hčerke, Tomaževi sodelavki in očitno ljubici, Aleksandri. Kljub temu pa niso redki domačini in poznavalci razmer, ki še vedno s prstom kažejo prav na Tomaža in poudarjajo: Kakšna pošast je to, da je svojim otrokom vzel mamo in jim s pogledom v očke lagal, da jih je zapustila in odšla neznano kam.“ Kaj se je pravzaprav dogajalo v tistem času, ko naj bi mamica Sabina napisala poslovilno pismo in zapustila svoje sončke ter moža, nam je razložila babica Marija, ki je tudi kritičnega dne, 22. marca brez spraševanja sprejela vnučke pod svojo streho.
„Poklicala me je Sabina in me prosilo, če bi jima popazila otroke. Dejala sem, da seveda, enako kot vedno ko so potrebovali varstvo. Že okrog štirih popoldan sta mi pripeljala otroke in ju sploh nisem spraševala, kam gresta, saj me to nikoli ni zanimalo. Zvečer, okoli pol devetih me je Sabina še poklicala in dejala, da čez eno uro prideta. Ko pa jih ob pol desetih in tudi pozneje ni bilo, mi je vse skupaj postalo malo sumljivo. Zato sem klicala Sabino, a je zvonilo v prazno, nato sem klicala še Tomaža, pa se tudi on ni oglašal. Pozneje je sicer poklical na hčerin telefon in mi ga je ona dala, da sem vprašla, kaj se dogaja; Rekel mi je, da ne bosta nocoj prišla, ker je Sabina preveč pila. Ko sem mu dejala, da mali Jaka nima flaške mi je odvrnil, da jo bo on pripeljal. Vse skupaj je bilo še bolj sumljivo, ko je pripeljal stekleničko in čeprav so otroci stali med vrati, sploh ni prišel v hišo, kar se prej nikoli ni zgodilo. Dal je flaško in mleko, zgodaj zjutraj pa je pripeljal še polnilec za hčerin telefon in ga pustil na oknu“, nam je žalostno razlagala mama Marija, ki je v soboto okoli pol desetih znova klicala hčerko Sabino, ki pa se pričakovano ni oglašala. Zato je obvestila tudi drugo hčerko Mojco, ki je prav tako klicala in ji pisala sporočila, a se ni zgodilo nič. „Ko je Tomaž okoli treh popoldan prišel iz službe me je poklical in dejal, če sem se kaj slišala s Sabino ter da je ni doma. Vprašala sem ga, če sta se zvečer kaj sporekla, a je dejal, da ne. Dodal je, da sta se ob njegovem odhodu v službo dogovorila, da popoldan skupaj prideta po otroke. Še ljubčka sva si dala, je dejal. S hčerko Mojco sva ga prepričali, da je vse skupaj prijavil policiji, saj tega sam ni nameraval, pozneje pa se je vse odvijalo po sedaj že znanem scenariju.“
Kakorkoli že, otroci so sedaj pri mamini sestri Mojci, ki jih bo od ponedeljka naprej vsak dan peljala v vrtec (Jakob) in šolo v domače Cirkovce. Otokom je najprej bilo lepo pri babici, sedaj pa pri teti in njeni družini, čeprav mamico nihče ne more nadomestiti. Zato pa se je uresničila želja vseh, da bi otroci ostali skupaj, v toplem objemu domačih ter v medsebojni ljubezni in pomoči samih malčkov. Ob tem je še veliko drugih nedorečenosti, saj je družina gradila veliko hišo in bo sedaj potrebno vračati kredite, toda… Otroci odraščajo in marsikaj potrebujejo, zato je potrebno veliko sredstev, kar pomeni, da ste jim tudi vi, dragi bralci SN, kar delno pomagali!
Čeprav ob naključnem obisku tega ni opaziti, saj so otroci veseli in razigrani. Nekoliko jih je sedaj zmotila selitev iz OŠ Markovci, kjer imajo veliko prijateljev, v novo šolo, kjer si jih bodo morali ponovno iskati. A kot smo slišali, tudi v cirkovški šoli se pripravljajo, da bi se novim sošolcem dogajalo vse najboljše. V življenju nas nemalokrat doletijo nepričakovane stvari, ki jih skozi življenje poskušamo nekako reševati, žal pa nas življenje včasih postavi pred ovire, s katerimi se težko soočimo čisto sami. Še posebej težko je, ko pride do situacije, kjer smo skoraj nemočni in pri tem trpijo naši otroci. Gotovo bi vsak starš za svojega otroka naredil vse, pa naj bo še kako težko…, žal pa Jaka, Gašpar, Žanet in Sara nimajo več staršev, kajti mamica je odšla na večne pašnike, o očku pa bodo odločali na sodiščih. Zato je več kot jasno, da si štirje srčki, sedaj z obrobja Haloz, še naprej zaslužijo širšo družbeno pomoč, ki jo vsekakor potrebujejo. Otročki umorjene Sabine ne smejo ostati sami ali v breme njihovih najbližjih, s teto Mojco na čelu. Družba mora poskrbeti, da bo „štiriperesna detelja“ imela čim večje možnosti za dostojno življenje. Skupaj delimo ljubezen in dobroto drug z drugim. Tako nam bo lepše. Vedno, ko bo priložnost, pa le pomagajte, kdo ve, kdaj bo spet kdo med nami potreboval pomoč ali roko opore.
Se je sramoval svojega dejanja?
Umor pripravila in realizirala Tomaž in Aleksandra
Čeprav je o žalostni družinski tragediji v minulih tednih in mesecih bilo veliko povedanega in napisanega, moramo spomniti, da se je vse skupaj začelo dogajati v petek, 22. marca, ko je Tomaževa sodelavka in ljubica, 33-letna Aleksandra Škamlec iz Cerkvenjaka, z večjim kuhinjskim nožem umorila nesrečno Sabino. Mož Tomaž, ki je Sabino odpeljal na kraj zločina, je naslednji dan, v soboto, 23.3., ptujskim policistom prijavil njeno izginotje. Izročil jim je tudi „poslovilno pismo“, za katero se je izpostavilo, da ga je napisala morilka, ter dejal, da so pogrešano nazadnje videli tisti dan ob 4,45 uri. Po tem je na različne načine skušal pozornost preiskovalcev obrniti sebi in svoji ljubici v prid, a se je zgodilo ravno obratno. Takoj, ko so odkrili truplo nesrečne Sabine, sta za zapahi končala tudi osumljenca. Najprej so policisti v povezavi s sumi kaznivega dejanja umora aretirali 37-letnega Sabininega soproga, naslednje jutro pa še njegovo ljubimko iz Cerkvenjaka, ki je umorjeno večkrat zabodla…
Sodna preiskava je končala, tožilci pripravljajo obtožnico
V minulem vročem poletnem času, se je na ptujskem okrožnem sodišču končala sodna preiskava enega najbolj gnusnih kaznivih dejanj v Spodnjem Podravju sploh. In medtem, ko je preiskava končana sedaj je vse skupaj v rokah ptujskih tožilcev, ki morajo čim prej vložiti obtožnico, saj če se to ne zgodi oz., če obtožnica ne bo pravnomočna, se lahko zgodi, da bo odpravljen pripor in bosta obtožena odkorakala na prostost ter se bosta branila brez prisotnosti pravosodnih policistov, ki bi ju pripeljali iz pripora.
Zanimivo je omeniti, da smo neuradno izvedeli, da naj osumljeni Tomaž ne bi prisostvoval v preiskavi, le v nekaterih primerih naj bi se vključil iz pripora, preko video konference. Očitno naj bi se „sramoval svojega gnusnega dejanja“, kot poudarja naš vir.
Sabini so njeni sončki pomenili največ na svetu
O umorjeni Sabini po Halozah in na Ptujskem polju vsi govorijo samo v superlativih. Njena prijateljica in frizerka Manuela Murko iz Vidma je povedala, da je šokantna novica o kruto umorjeni Sabini v njej sprožila zelo globoka čustva. Tudi sama se je odločila, da bo pomagala Sabininim štirim sončkom, ki so pokojni mamici pomenili največ na svetu. Zato je na profilu svojega frizerskega salona, takoj po gnusnem umoru zagnala akcijo zbiranja denarja, katerega so že kmalu predali babici. „Moram priznati, da me je to še bolj povezalo z nesrečno zgodbo, hkrati pa nisem imela izbire pobega od negativnih misli in pogovora o dogodku. Denar je zagotovo v pravih rokah. Verjamem, da otrokom to sploh ne igra vloge, je najmanj pomemben, saj bi rabili samo ljubečo roko svoje mamice, ki jo bodo pogrešali celo življenje,” pravi frizerka Ella, kot jo mnogi poznajo in nadaljuje: „Sabinina mama. To je ženska čistega srca, skromna in skrbna, kot je bila Sabina. Vzgojila je poštene in sočutne otroke. Otroci so v tej zgodbi največje žrtve in za njih se psihični pritiski komaj začenjajo, boj nad skrbništvom in obsodba očeta. Žalostno. Denar je res najmanj, kar smo kot ljudje lahko prispevali, smo pa pokazali svojo srčnost in povezanost. Še vedno smo ljudje, ki znamo stopiti skupaj.”
