Komu dati prav, domnevnem ohranjanju tradicije „razbijanje skal ob Kristusovem vstajanju“, ali motenju in strašenju ljudi in živali?
„Spoštovani, imamo veliko problematiko za vsake Velikonočne praznike. Sosedje iz 200 litrov velikih sodov pokajo s karbid in to manj kot 100 metrov od naše hiše. Hrup je tako močan od poka, da se vsakič zdrzneš v hiši, problematika je še večja, ker s partnerko imava tri tedne staro dojenčico in dve leti starega sina. Z akterji se ne da nič dogovoriti, da bi šli stran iz naselja, policija ne more nič, ker je v času praznikov to objestno pokanje dovoljeno in dajo prednost tradiciji, ne človekovemu zdravju. Štirikrat so bili pri meni, na koncu so zažugali, če bom še enkrat poklical, mi bodo dali položnico za krivo prijavo. V nedeljo smo zelo trpeli bilo je več kot 100 pokov, sin je nadpovprečno močil, partnerka ne more verjeti, kake sosede imamo, da če nam ne prizanesejo, se ne usmilijo niti dojenčici stari 20 dni. Intenzivno vznemirjenje in strah pred hrupom naslednjega poka je tako močan, da sem še danes vznemirjen. Že zdaj se bojim naslednjih velikonočnih praznikov, in od kdaj živim na tem naslovu, nimam velikonočnih praznikov, ampak trpljenje, vsi so uničeni,“ nam je takoj po podaljšanem prazničnem vikendu pisal Satja Etashi, sicer zasebni podjetnik, ki se je pred leti iz Maribora preselil na Kočki Vrh, nedaleč od Blaguškega jezera, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer živi s partnerko iz Murske Soboti, sinkom in majhno hčerkico.
„Ker so veliki prazniki, se ne moreš obrniti ne na novinarje, ne na inšpektorat, na nikogar, noben ne bo prišel, nobeden te ne jemlje resno, ker so taki primeri osamljeni in ljudje nimajo izkušnje s trpljenjem zaradi neznosnega hrupa ob poku. Obupani smo, ne vemo, kaj naredit,“ je dodal Satja Etashi, ki nam je še zaupal, da nikogar ne sovraži in nikomur ne želi nič slabega, le mir zase in za svojo družino si želi. Po njegovem se to enkrat mora končati, saj namesto, da bi z veseljem pričakoval največji krščanski praznik, on pa že sedaj z grozo pričakuje že nove velikonočne praznike, pomladi 2026. Pravzaprav je najtežje odločiti, komu dati prav, domnevnem ohranjanju tradicije „razbijanje skal ob Kristusovem vstajanju“, ali
motenju in strašenju ljudi in živali? Kakorkoli že, naš sogovornik resno razmišlja o tem, da bi kazensko ovadil sebi znane osebnosti, in sicer zaradi motenja posesti in kaljenja miru, po naših podatkih pa so že policisti napisali denarno globo organizatorju pokanja v Slovenskih goricah.
O resnih težavah družinice s Kočkega Vrh 3, smo se pogovarjali tudi z županoma sosednjih občin Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer je doma Etashi z družino, Andrejem Vrzelom ter Cerkvenjaka, kjer je pokanje potekalo, Marjanom Žmaucem. Oba se strinjata, da gre za problem in se jima smilijo člani družine Satja Etashi, zlasti majhna otročka, a občinski odloki, ki bi urejali to problematiko ne obstajajo. Ker zakonodaja dovoljuje pokanje med 6,00 in 22,00 uro, sicer samo dlje od naseljenih območij, je jasno, da bodo zadevo morali urediti na višjih nivojih. Žal zaenkrat očitno ni prave volje, čeprav tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vsako leto pred prazniki, državljanom svetuje opustitev tega velikonočnega običaja, kajti med žrtvami so najpogosteje otroci in mladostniki. Pokanju z možnarji in karbidom, kjer mladi in malo manj mladi skrbijo za ohranjanje starih običajev – domnevno razbijanje skal ob Kristusovem vstajanju, nasprotuje vedno več ljudi, posamezniki in nekatera društva, se ne zmenijo in „pokajo kot da bi šlo za vojno“, kot nam pove starejši možakar iz Prlekije, ki sicer običaj podpira. Po njegovem je to „dopolnilo praznovanja“, v času okrog največjega krščanskega praznika, ko potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije, procesije in podobni verski obredi.
Po prepričanju našega sogovornika je „pokanje z možnarji in karbidom več kot sto let star običaj, ki se v nekaterih delih Slovenije, zlasti v Prlekiji, Prekmurju in na Štajerskem, med velikonočnimi prazniki še vedno ohranja. Hrupno praznovanje, ki simbolizira Kristusovo vstajenje, v sebi nosi močan kulturni naboj.“ Po drugi strani pa gre za zelo nevarno ohranjanje običaja, kot iz izkušenj opozarja NIJZ. Zakon o varstvu javnega reda in miru sicer omogoča uporabo karbida in podobnih plinskih zmesi med določenimi prazniki, kjer je takšno početje tradicionalno. Vendar pa zakonodaja prepoveduje pokanje v nočnem času, med 22. in 6. uro, kršiteljem pa grozi globa. Uporaba možnarjev je regulirana še strožje. Možnarji namreč sodijo med orožje in jih je treba prijaviti, njihova uporaba pa je dovoljena zgolj v okviru organiziranih prireditev, skladno s pogoji, ki jih določi upravni organ. Kljub zakonski dopustnosti NIJZ opozarja na resna tveganja, zato svetuje opustitev običaja pokanja s karbidom. Kot so zapisali, gre za početje, ki pogosto povzroča telesne poškodbe – med njimi opekline, raztrganine, poškodbe obraza, oči ter okvare sluha. Posebej zaskrbljujoče je, da so med žrtvami najpogosteje otroci in mladostniki, ki utrpijo trajne posledice, so dodali. Poleg nevarnosti za zdravje pokanje povzroča tudi intenziven hrup, onesnažuje okolje in vznemirja ljudi ter živali. V zadnjih letih so zaznali tudi primere, ko so posamezniki izdelovali lastne eksplozivne mešanice, kar še dodatno povečuje tveganje za nesreče, so še zapisali na NIJZ.
Res je sicer, da je streljanje z možnarji vpisano tudi v register slovenske nesnovne kulturne dediščine kot tradicionalna oblika praznovanja velike noči, prvega maja in nekaterih lokalnih praznikov ter slovesnosti. Običaj, ki se prenaša iz roda v rod, sega v predkrščansko obdobje. Takrat so ljudje verjeli, da s pokanjem preženejo zle duhove, ki naj bi bili posebej dejavni ob prelomih letnih časov, kot je prehod iz zime v pomlad. Pokanje se danes običajno začne v jutranjih urah in je marsikje preraslo v organizirane dogodke z druženjem. Pri pokanju s karbidom se v zaprt sod vnese kalcijev karbid, ki ob stiku z vodo sprošča plin acetilen. Ko ta pride v stik s plamenom, povzroči eksplozijo, ki ustvari glasen pok in odtrga pokrov soda. Učinek je za marsikoga atraktiven, a prav tako lahko izredno nevaren. Zakon o varstvu JRM sicer omogoča uporabo karbida in podobnih plinskih zmesi med določenimi prazniki, kjer je takšno početje tradicionalno. Uporaba možnarjev je regulirana še strožje. Možnarji namreč sodijo med orožje in jih je treba prijaviti, njihova uporaba pa je dovoljena zgolj v okviru organiziranih prireditev, skladno s pogoji, ki jih določi upravni organ.
