Vrane so zaščitniške in ko imajo malčke lahko napadejo tudi človeka, za katerega mislijo, da ogroža nijihov naraščaj
Če Alfred Hitchcock pred 41 leti ne bi umrl, bi zdaj lahko v Sloveniji posnel novo, sicer nekoliko milejšo srhljivko s ptiči. Mursko Soboto in okolico so namreč v zadnjem času napadle vrane, za katere mnogi trdijo, da so najbolj inteligentne ptice, drugi pa jih imajo bolj za leteče podgane. Res je sicer, da gre za posamezna opozorila iz prekmurske prestolnice, a čeprav naj ne bi bilo hudo, nikomur ni luštno če te vrana mimogrede kljune v glavo, kot pove Sobočanka, ki najraje sprehaja prav tam, kjer naj bi se pojavili „napadi letečih podgan“. Pove sicer, da se sama o agresiji vran na lastni koži ni prepričala in tudi videla ni, da bi kogarkoli napadle oz. skljuvale. Naša sogovornica pa je slišala za napadalne vrane na Slovenski ulici, torej v središču mesta Murska Sobota, ki da ustrahujejo ljudi, nekateri pa naj bi „trdoto kljuna občutili na svoji glavi“.
O kakšnih hujših poškodbah naj ne bi bilo uradnih prijav, dejstvo pa je, da vrane, katere običajno gnezdijo v gozdovih in izven urbanih območij, v zadnjih letih gnezdijo tudi na drevesih na soboški Slovenski ulici, kjer so se preprosto udomačile. V tem času naj bi v gnezdu bili tudi mladiči, kar naj bi, po prepričanju poznavalcev, bil tudi vzrok nekoliko bolj agresivnega obnašanja vran, saj tako branijo svoje mladiče. To naj bi še posebej občutil domačin, ki je brezskrbno sprehajal štirinožnega prijatelja, ko naj bi ga od zadaj napadli dve vrani, ki sta ga začeli kljuvati v glavo. Tudi v tem primeru naj bi šlo za sivi vrani, ki sta branili mladiče. Sploh pa gre za sivo vrano, ki v dolžino meri 45-47 centimetrov, razpon peruti pa ima med 93 in 104 centimetri. Tako kot vsi predstavniki vranov ima močan kljun. Siva vrana si gnezdo običajno naredi na visoko osamljenih drevesih, od koder ima valeča samica dober pregled na potencialnimi plenilci, gnezdi pa sicer od marca do konca maja.
Strokovnjaki ugotavljajo, da v zelo redkih primerih lahko pride do napadov sivih vran na ljudi, kadar se ti preveč približajo negodnim mladičem. In to naj bi se zdaj dogajalo tudi v središču Murske Sobote. Večinoma gre za simulirane napade z bližnjim preletavanjem, izjemoma pa pride tudi do fizičnega napada, kar naj bi se zgodilo omenjenemu moškemu, ki naj bi staknil celo manjše poškodbe na glavi. V večini primerov pri fizičnem napadu vran sicer pride do prask po koži glave ali na drugih izpostavljenih delih telesa. Vrana z napadom preneha, ko se človek oddalji od gnezda oziroma ptičjega mladiča. Zato je najbolje, če se mimoidoči po Slovenski ulici, a tudi drugje, kjer se vrane nahajajo, raje ne približujejo zaščitniškim vranam, v primeru agresivnega vedenja sivih vran pa se o tem lahko obvesti inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ali lovsko inšpekcijo.
Še več kot v letnem času so vrane lahko agresivne pozimi, ko iščejo hrano. Res je sicer, da le redko napadejo ljudi, a so poznani primeri, ko uničujejo avtomobile, plastenike, steklenike ipd.
Znan je nedavni primer z območja Gornje Radgone, kjer je črnih vran veliko tako po mestu, kot še zlasti na obrobju, kjer so travniki, vrtovi in veliko dreves. Tam so še posebno ogroženi avtomobili in objekti Črne pošasti so pred časom najbolj napadale avtomobile in steklene stavbe, vmes pa so na vrsti bili tudi grobovi na radgonskem mestnem pokopališču ter še bolj bližnji rastlinjaki, ki se tik ob pokopališču razprostirajo že več kot 120 let. Škoda je takrat bila res že velika, obramba proti vranam pa tako rekoč nikakršna. „Ljudje so res že ogorčeni. Kličejo nas, grozijo z odškodninskimi tožbami, mi pa tukaj ne moremo nič, saj gre za zaščitene ptice. Edino, kar bi ta čas lahko storili, je, da se nas nekaj lovcev vsak dan, od zgodnjega jutra do poznega večera, postavi na pokopališče in ob rastlinjake ter na ta način odganjamo vrane,« je potarnal starešina LD Gornja Radgona Milan Kolarič, ki se strinja, da vrane povzročajo veliko škodo, saj trgajo plastiko in gumo okrog avtomobilskih stekel, še posebno pa na rastlinjaku, kjer so velike plastične površine. In tudi če ne bi bile zaščitene, jih v središču mesta že zaradi varnosti ne bi mogli streljati.
Opazovalec ptic iz Gornje Radgone nam pove, da so vrane „zelo inteligentne ptice, ki se znajdejo in celo sodelujejo med seboj. Še posebno so iznajdljivi, ko začnejo trgati plastiko ali gumo ob robovih avtomobilov ali kakšnih objektov. Poleg škode na avtomobilih, rastlinjakih, objektih in še čem se tudi v Gornji Radgoni bojijo, da bi vrane začele napadati še ljudi, saj ubijajo tudi manjše ptice. Marsikdo ima čez glavo jutranjega prebujanja z nemogočim kra, kra, ki prihaja z bližnje strehe in dvorišča. Vedno več Slovencev v urbanih naselij prebujajo vrane, ki se nenadzorovano širijo po državi in povzročajo vedno večjo materialno škodo. Mestna nadloga doslej so bili golobi, v zadnjem obdobju pa so to vrane, neverjetno inteligentne, bojevite, prilagodljive in celo napadalne. K sreči se le redko zgodi, da rani človeka… V Gornji Radgoni, kot zagotavljajo lovci, napadov na ljudi bržčas ne bo. »Res je, da imamo ogromno pritožb, povezanih s črno vrano, ki prihajajo z vseh strani, to je tako s podeželja kot iz mesta. Kmetje se pritožujejo nad uničenim pridelkom predvsem v sadovnjakih in vinogradih, obožujejo tudi bale, na katerih uničujejo plastiko, cefrajo rože na balkonih, uničujejo fasade in strehe. V mestih obožujejo avtomobile. Vsi zahtevajo odškodnino, mi pa imamo zvezane roke, saj so vrane kot ptice pevke in selivke pač zaščitene. Podobno so počele v Avstriji in Nemčiji, a tam več niso zaščitene. Upam, da bodo odgovorni pri nas razmislili o tem, da bi tudi mi dobili pooblastilo za odstrel preveč namnoženih črnih vran,“ nam je pred časom povedal starešina LD Gornja Radgona Milan Kolarič, in dodal, da ne verjame, da bi masovno napadale ljudi, lahko pa bi se zgodil kakšen posamičen primer. A upajmo, da ne tak kot v Hitchcockovih Ptičih.
Za škodo, ki jo povzroči lovna divjad, odgovarjajo lovske družine, za tisto, ki jo povzroči zaščitena divjad, pa ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Kakorkoli že, o vranah je pri nas malo znanja, saj se z njimi še nihče ni resno ukvarjal. Vrane so sicer vrsta, ki ni ogrožena, in zaradi njihove prilagodljivosti in inteligence jim gre res dobro. Spadajo med najinteligentnejše ptice kot vsa družina vranov, kamor spadajo krokar, sraka in kavka. Zato ne potrebujejo veliko naravovarstvene pozornosti, to jo na društvu usmerjamo v bolj ogrožene vrste. Problematiko vran je treba najprej resno raziskati, vedno znova se namreč izkaže, da vzroki za težave pogosto niso takšni, kot so videti na prvi pogled. „Vrane res lahko povzročijo nekaj škode v kmetijstvu, ta je ponekod lahko znatna, verjetno pa ne gre za problem, ki bi bil prisoten povsod po državi. Ko govorimo o škodi, bi jo bilo smiselno primerjati s koristmi, ki jih vrane prinašajo; večinoma se namreč hranijo z beljakovinsko hrano, vključno z različnimi škodljivci v kmetijstvu,“ poudarjajo ljubitelji ptic.
Vrane so pač živali kot vse druge in morajo jesti tudi pozimi. Tako med drugim obiščejo tudi pokopališča, kjer med iskanjem hrane poškodujejo kakšen grob in zelenico. Tam, kjer je v okolici veliko orehov, vrane pa so zelo inteligentne, tako da si vsako jesen zakopljejo veliko orehov, ob pomanjkanju hrane, pa jih iščejo. „Večkrat sem opazoval njihovo početje, in moram priznati, da bi jim po iznajdljivosti lahko zavidal tudi kdo izmed nas.“ pove starejši Radgončan.
