Skip to content

Ni bojazni, da bi kateri izmed 1.411 policistov ostal brez službe

Na Policiji trdijo, da bo „shengen“ nekoliko spremenil delo mejnih policistov, a nikogar ne bodo odpustili

Glede na to, da bo Hrvaška najverjetneje že z novim letom 2023 vstopila v Schengensko območje, bo to vplivalo tudi na zaposlene slovenske policiste na meji z južno sosedo. Nekateri policisti se bojijo, da bodo ostali brez službe, nekateri drugi si urejajo zdravstveno dokumentacijo za morebitno invalidsko upokojitev, tretji si menda že iščejo novo službo ipd. „Dejansko smo nekateri prestrašeni, saj nikoli ne veš kaj te čaka. Vsega se govori, nihče pa nam ne razloži, kako in kaj bo. Res je sicer, da nam obljubljajo, kako je največ kar lahko pride, premestitev na kakšno oddaljeno policijsko postajo. Ker imam kar nekaj zdravstvenih težav, bom sam skušal urediti dokumentacijo in obiskati komisijo, da bi se invalidsko upokojil. Res je sicer, da že imam tudi veliko delovne dobe in tudi če bom za krajši čas premeščen, bom že preživel. So pa nekateri moji sodelavci zelo zaskrbljeni,“ nam je razlagal policist z enega izmed štajerskih mejnih prehodov, ki je vseeno želel ostati anonimen.

Različne „govorice“ med nekaterimi policisti in tudi med ljudmi sploh, ki običajno vedo največ, smo preverili na pravem naslovu, pri vodstvu Policije, kjer so nam na Oddelku za odnose z mediji pri UKOM odgovorili, da varovanje zunanje in notranje schengenske meje izvaja skupaj 1725 policistov. Samo na meji s Hrvaško jih je 1411. „Velika večina teh 1411 policistov na zunanji schengenski meji bo nadaljevala delo na področju t. i. izravnalnih ukrepov in nalog, povezanih s tujci. Razporejeni bodo na osem policijskih postaj za izravnalne ukrepe in na 20 policijskih postaj ob sedanji meji z Republiko Hrvaško. Ostali bodo razporejeni v druge t. i. schengenske policijske enote (Postaja letališke policije Brnik, Postaja pomorske policije Koper, Specializirana enota za nadzor državne meje I (SENDM I) in SENDM II), pa tudi na policijske postaje za splošne policijske naloge v notranjosti države in na postaje prometne policije,“ poudarjajo na Policiji, kjer se že dalj časa pripravljajo na morebiten vstop Hrvaške v schengensko območje. To zajema priprave na strateški in taktični ravni, kar bo, kljub ukinitvi schengenske kontrole na skupni meji, omogočilo zagotavljanje varnosti v Republiki Sloveniji. Ob morebitnem vstopu Republike Hrvaške bo slovenska policija začela z izvajanjem ukrepov za zagotavljanje varnosti (t. i. izravnalni ukrepi) v skladu z nacionalno in schengensko zakonodajo, saj bo skupna meja z Republiko Hrvaško postala notranja schengenska meja.
„Slovenska policija tudi vseskozi spremlja in analizira razmere ne samo na meji s Hrvaško, ampak na celotnem območju Zahodnega Balkana, ki neposredno vpliva na razmere na naši meji. Vsi ukrepi policije so in bodo tudi ob morebitnem vstopu Republike Hrvaške v schengensko območje prilagojeni trenutni varnostni situaciji s ciljem zagotavljanja varnosti Republike Slovenije in preprečevanju nezakonitih migracij, vključno z vsemi možnimi ukrepi, ki jih dopuščajo schengenska pravila,“ dodajajo na UKOM, kjer so nam odgovorili tudi na to, kaj bo po novem z objekti, ki so zgrajeni na mejnih prehodi s Hrvaško. „Objekti, potrebni za izvajanje vseh predvidenih ukrepov, bodo ostali v upravljanju Policije. Ostali objekti pa se bodo ponudili v uporabo drugim uporabnikom ali se bodo odstranili.“
O vstopu Hrvaške v chengen je spregovoril tudi Boštjan Šefic, svetovalec za nacionalno varnost predsednika republike Boruta Pahorja, ki je zaskrbljen glede povečanja nezakonitih prihodov v Slovenijo. „22 tisoč nezakonitih prehodov meje do začetka novembra je odločno preveč. To je obseg, ki nas mora skrbeti. To ni ugodno in ni spodbudno. Kljub temu, da podpiram vstop Hrvaške v schengensko območje, ki prinaša seveda tudi številne pozitivne učinke, pa menim, da bo Hrvaška morala takoj v začetku dokazati, da je v zdajšnjih zelo zahtevnih razmerah sposobna učinkovito varovati zunanje meje v skladu z vsemi evropskimi pravili in konvencijami in da je predvsem zaupanja vredna članica schengenskega območja. Glede na nekatere pretekle izkušnje, ki jih imam sam osebno in seveda Slovenija kot država, mi vse uvodoma omenjeno vzbuja določeno skrb.“

Po besedah zunanje ministrice Fajonove je Slovenija po vstopu Hrvaške v schengen pripravljena uvesti nadzor na meji, ko ali če bo to potrebno. Na zasedanju zunanjih ministrov EU je Fajonova tudi povedala, da si Slovenija spričo naraščajočega števila prihodov nezakonitih migrantov v EU dejala, da si Slovenija, v luči notranje kontrole na meji z Avstrijo ne želi, da bi „postala nekakšen žep.“ Zato ves čas opozarja svoje kolege v EU, da je treba v schengnu postaviti jasna pravila in omejiti notranji nadzor, če ta res ni potreben. Reforma, ki že nekaj let poteka, se mora resnično zgoditi, sicer bo schengen lahko resno ogrožen. Ministrica si ne želi, da bi bila širitev na Hrvaško, Romunijo in Bolgarijo neuspeh za vse, tudi za Slovenijo. Povedala je, da Slovenija razmišlja tudi o uvedbi nadzora na meji s Hrvaško po njenem vstopu v schengensko območje. „Slovenija je pripravljena, da z naslednjim dnem, tednom, mesecem, ko bo to ali če bo to potrebno, tudi sama uvede notranje kontrole. Na to opozarjamo tudi v pogovorih s svojimi sogovorniki,“ je povedala ministrica Fajon.

Evropski poslanci so sicer prejšnji teden na plenarnem zasedanju podprli pristop Hrvaške v schengensko območje, saj da po njihovi oceni izpolnjuje vse potrebne pogoje, da 1. januarja prihodnje leto postane članica območja brez mejnega nadzora. Končno odločitev o odpravi nadzora na notranjih mejah mora zdaj soglasno sprejeti Svet EU. Ta bo zeleno luč predvidoma prižgal na zasedanju 8. decembra, na katerem bodo države članice odločale tudi o vstopu Romunije in Bolgarije.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: