Skip to content

Bakos.si

Nezgode pri delu lani zahtevale 17 življenj

Mednarodna organizacija dela (ILO) je leta 2003 razglasila 28. april za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Namen tega dne je osredotočiti pozor-nost svetovne javnosti na obseg problema varnosti in zdravja pri delu ter po drugi strani spod-buditi ustvarjanje varnostne in zdravstvene kulture, ki bo trajno zmanjševala število z delom po-vezanih nezgod in bolezni. Med-narodna konferenca svobodnih sindikatov (ICFTU) pa je leta 1996 uvedla 28. april tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poško-dovane delavce. Hkrati pa naj bo ta dan tudi opomin vsem, da vsa-ko delo predstavlja neko stopnjo tveganja, ki pa se z izvajanjem preventivnih varnostnih ukrepov lahko odpravi ali zmanjša tvega-nje na sprejemljivo raven. Vedeti je treba, da so delovne nezgode običajno predvidljiva posledica naših dejanj in obnašanja pri delu. Poudariti moramo, da mora biti na delovnem mestu poskrbljeno za varnost in zdravje. Vsi zapo-sleni imamo temeljno dolžnost spoštovati dogovorjena pravila o varnosti in zdravju pri delu ter izvajati preventivne ukrepe. Vsak je najprej sam odgovoren za la-stno varnost. Posledice nezgod so vedno nezaželene in pome-nijo motnjo v delovnem procesu in povzročijo škodo posamezni-ku, podjetju in družbi. Varnost in zdravje pri delu sta pomembni vrednoti za posameznika in podjetje…

V Sloveniji so delodajalci v letu 2020 Inšpektoratu RS za delo prijavili 8435 nezgod pri delu, ki niso bile povezane z novim koronavirusom. Od tega je bilo 17 smrtnih, 442 težjih in pet kolektivnih, so ob današnjem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu zapisali na inšpektoratu. Nezgod, povezanih z epidemijo covida-19, je bilo lani 5503. Brez njih pa je bilo nezgod pri delu manj kot prejšnja leta. Temu je botrovalo začasno zapiranje nekaterih gospodarskih dejavnosti za zajezitev epidemije in občutno več dela na domu. Od skupno 17 smrtnih nezgod, v katerih je umrlo 17 delavcev, se jih je 16 zgodilo v Sloveniji, ena pa na gradbišču v Veliki Britaniji. V štirih primerih je bil vzrok za nesrečo padajoč predmet, sredstvo za delo ali breme. S premikajočo se mehanizacijo in vozili na deloviščih so bile povezane tri smrtne nezgode, padec z odra je bil usoden v dveh primerih, prav tako v dveh primerih pa tudi padec z mostu.

Za najbolj nevarno se je izkazala predelovalna dejavnost, v kateri se je smrtno poškodovalo sedem delavcev. Na drugem mestu je gradbeništvo s petimi žrtvami nezgode pri delu. Največ smrtno ponesrečenih je bilo starih med 50 in 59 let. Večina jih je bilo državljanov Slovenije, tujca pa sta bila državljan BiH in državljan Kosova. Pretežni del delavcev, ki so izgubili življenje pri delu, je bilo zaposlenih za nedoločen čas, trije so kot upokojenci opravljali občasno delo, eden je bil zaposlen za določen čas, eden pa je bil zaposlen na črno. Nezgodam, v katerih so se delavci poškodovali, je največkrat oz. v približno tretjini primerov botrovala izguba nadzora nad stroji, ročnim orodjem, transportnim sredstvom ali kakšno drugo delovno opremo. Največkrat so si poškodovali prste na roki.

Na svetu se pri opravljanju dela pri delodajalcih vsako leto poškoduje 381 milijonov delavcev, zaradi nezgod pri delu in zaradi bolezni, povezanih z delom, pa jih umre 2,78 milijona. V svetu se vsakih 11 sekund pripeti ena smrtna nezgoda na delovnem mestu, kar pomeni, da vsak dan zaradi nezgode pri delu umre 7600 delavcev, so še zapisali na inšpektoratu

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: