Ne smemo zanemariti zgodovinske korenine in kompleksnost nastajanja države
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, gostila na 98. Vanekovem večeru ddr. Nevena Boraka, uglednega ekonomista in zgodovinarja, s katerim se je ob 35. obletnici Republike Slovenije pogovarjal dr. Zoran Medved, dolgoletni novinar in urednik na RTV Slovenija ter predavatelj v študijskem programu Komuniciranje in mediji na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Na začetku pogovora je Borak poudaril relativnost časa, predvsem zgodovinskega in da starost države ne moremo primerjati iz naše, človeške perspektive oziroma z našimi leti. Država lahko propade in se pojavi v novi obliki. Pri razumevanju državnosti pogosto zanemarjamo njene zgodovinske korenine in kompleksnost nastajanja. Izpostavil je, da je Kraljevina Jugoslavije bila starejša kot 35 let, ko je propadla. Za Slovenijo upa, da s svojimi 35 leti ne bo propadla. Kljub malo letom, pa je bilo teh 35 let precej burnih. Izpostavil je, da nam iz vsakdana štrli beseda reforma. Uvedli pa smo tudi nekatere nove besede, kot npr. korupcija, o kateri pravi, da se tolikokrat omenja, da se že sprašuje, če jo je sploh smiselno omenjati, saj nas spremlja ves čas in je morda že način življenja. »Številni ključni procesi se niso odvijali tako, kot smo pričakovali. Posledice čutimo še danes.«
Večji del pogovora se je nanašal na ekonomski razvoj Slovenije po osamosvojitvi, s
primerjavami z Jugoslavijo in nekaterimi svetovnimi primeri. Gospodarske strukture so se
začele rušiti že v 80-ih letih, kar je posledica industrializacije in lomljenj v svetu neuvrščenih. Z osamosvojitvijo nekaterih držav, tudi Slovenije in novimi oblikami držav, so le te postale tudi
velike dolžnice. Borak je bil kritičen do procesov privatizacije in prehoda v tržno gospodarstvo. Politiki so imeli določene predstave, nismo pa imeli nobenih resnih ekonomskih analiz. Zato meni, da je bil pogled bolj kot ne romantičen. Jugoslavija ni poznala fiskalnega dolga, Slovenija pa ga ima in od leta 1991 mora biti proračun uravnotežen. Včasih so poročila celo podaljševali v januar, samo da je bil proračun uravnotežen. Razvojni koncept je bil usmerjen v naravne vire in industrijo na tej osnovi. Borak je ocenil, da je bila Slovenija v času privatizacije v primerjavi z drugimi državami
nekdanje Jugoslavije sicer v boljšem položaju, vendar proces ni izpolnil vseh pričakovanj.
»Vse kar je bilo socialistično in veliko smo razstavili. Nimamo jasne strategije,« je poudaril Borak. Zgradili smo kapitaliste praznih žepov. Odpravili smo tovarnarje iz prejšnjega obdobja, nato
smo postali samoupravljavci. Iz poprejšnje strukture direktorjev je nastala nova, ki so prej uspešna podjetja razprodali v tuje roke, ker niso imeli dovolj kapitala ali vizije za njihov razvoj. Spomnil je, da so v preteklosti direktorji imeli tudi pozitiven odnos do okolja in delali za ljudi.
Poseben del pogovora je bil namenjen obrambi in vojski kot tudi osamosvojitveni vojni, o kateri
z zadržanostjo pravi, da je bil to popolnoma nesmiseln konflikt. Opozoril je na človeško dimenzijo dogodkov ter na dejstvo, da so bili številni vojaki nepripravljeni in prisiljeni v situacijo. Vojska JLA je bila precej starejša od slovenske. Naši vojaki, mladi fantje so bili dobesedno odvzeti družini in postavljeni v boj neizkušeni. Izpostavil je tudi nevarnost pretirane mitologizacije tega obdobja in poudaril potrebo po objektivnem zgodovinskem pristopu. V šolah se o tem času mladi še ne učijo, končajo z generalom Maistrom. Domovinska vzgoja tudi nekoč ni obsegala zgodovine ampak kulturo in geografijo. Poudaril je še, da je bila velika napaka tega časa razpustitev teritorialne armade in da smo zapravili generacije rezervnih oficirjev.
Sogovornika sta pogovor zaključila z vprašanjem suverenosti, ki jo Borak vidi predvsem kot ekonomski pojem. O njej lahko govorimo, ko imamo dostop do stanovanj, energije, prehrane in surovin. Dotaknila sta se tudi družbe med bipolarnostjo in ključnim problemom, ki je pomanjkanjem dialoga. Opozoril je na politično razdeljenost slovenske družbe ter pozval k večji odgovornosti politike in k iskanju skupnih ciljev. Pogovorni večer je številne obiskovalce izzval k razmisleku o tem, kje je Slovenija danes in kam želi iti v prihodnje. Obletnice namreč, kot pravi Medved, niso le za praznovanje, temveč priložnost za trezno analizo in razumevanje lastne poti. Še posebej pomembno je, kako bo to obdobje in dogodki enkrat predstavljeno mladim, ki se zaenkrat v šolah o tem še ne učijo. Številni pristni na tokratnem 98. Vanekovem večeru potrjujejo potrebo po kritičnem mišljenju in dialogu o ključnih vprašanjih naše družbe.
Ddr. Neven Borak je sicer dvojni doktor – ekonomskih znanosti in zgodovine. Bil je svetovalec
predsednikov Janeza Stanovnika, Milana Kučana in Janeza Drnovška. Med osamosvojitveno
vojno za Slovenijo je poveljeval enotam, ki so blokirale ljubljansko vojašnico Moste, in bil je
eden izmed častnikov Teritorialne obrambe, ki so zavrnili, kot pravi, »nori ukaz« za napad na
ljubljanske vojašnice. Kasneje je vodil Agencijo za trg vrednostnih papirjev in bil svetovalec
guvernerja Banke Slovenije, kot univerzitetni profesor ekonomije pa je predaval na več fakultetah. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih publikacij in številnih razprav; s svojimi poglobljenimi prispevki, intervjuji v medijih (Delo, Mladina in drugi) in drugimi javnimi nastopi vedno znova potrjuje svoj strokovno poglobljen, analitičen in kritičen pogled na številna zgodovinska, polit-ekonomska in aktualna vprašanja v globalnih in naših domačih okvirih.
30. obletnica Ustanove
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija letos obeležuje okroglo, 30. obletnico delovanja ter vstopa v
četrto desetletje delovanja s številnimi dogodki in na različne načine: z dokumentarnim filmom, ki nastaja v sodelovanju z RTV Slovenija, jubilejnim zbornikom in stalno reprezentativno razstavo, osveženim dolgoročnim razvojem Vrta spominov in tovarištva, osrednjo svečano akademijo in še drugimi dogodki. »Obletnico bomo umeščali v okvir premisleka o naši zgodovini, o slovenskem uporništvu, loku zgodovinskih dogajanj od dogajanj v 19. stoletju do današnjih dni, v okvir zgodovinsko povezanih obletnic, ki smo se jih še posebej spominjali – tudi v Vrtu in Ustanovi, v minulem letu in obletnic, ki jih bomo obeleževali v tem letu – 85. obletnico začetka upora in ustanovitve OF ter 35. obletnico osamosvojitve,« pravi predsednik Ustanove, Marjan Šiftar. (K.G.)
Fotografije: Jože Glažar/Moji Mediji