Kako se slovenski dimnikarji borijo za svojo skorjico kruha v varovanju čistega zraka in zlasti varstvu pred požari?
Če je verjeti večini slovenskih dimnikarjev je javna dimnikarska služba v naši državi „najbolj zanemarjena, oziroma je zakonodaja nedorečena, saj očitno nihče ne ve, kdo pije in kdo plača.“ Pravzaprav vedno plačajo državljani, ki pa imajo pravico vedeti, kaj se na tem področju dogaja. Izvajanje dimnikarskih storitev je zelo odmevna problematika, saj so mnenja o najboljših rešitvah deljena oziroma celo na dveh zelo nasprotujočih si polih. Tudi Državni svet je večkrat zavzel stališče, da je izvajanje dimnikarskih storitev z vidika varstva okolja, zmanjšanja emisij, učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom v javnem interesu in da je treba pri zakonskem urejanju dimnikarske službe slediti cilju zmanjšanja emisij škodljivih snovi iz kurilnih naprav in s tem k boljšemu zdravstvenemu stanju prebivalstva. Zadnje je še posebej pomembno, saj je v Sloveniji problem zdravja vse pogosteje povezan s kakovostjo zraka.
Da je reformna dimnikarske službe in njenih storitev v Republiki Sloveniji več kot nujna, se strinjajo predvsem dimnikarji, med njimi še posebej Štefan Režonja, prokurist dimnikarske družbe, R.Š.A. Vlek d.o.o. iz Turnišča, ki nam je predstavil idejni projekt smernic dimnikarske službe in njenih storitev, s katerim je že seznanil odbor za okolje in prostor DZ RS, ter tudi poslanke in poslance parlamenta. Dodal je, da bi se odgovorni morali zavedati, da ob takšni zakonodaji, ki je ni, zavarovalnice odklanjajo škodne predloge v primeru dimniških požarov.
„Naša dimnikarska družba želi predvsem predstaviti idejno prenovljen projekt po planu smernic, ki smo ga v naši družbi poskusno pilotsko uredili. Želimo pa si takšne ureditve v kompleksni združbi na trgu dela v RS, kajti ta naš pilotski projekt dimnikarske službe z njenimi usmeritvenimi smernicami vizije tako vključuje izpolnjuje in uresničuje uporabnikove pravice v doseganju splošno družbene blaginje in njen odnos koristi v gospodarsko ekonomski pomembnosti ali njeni politiki, – ko gre za: varstvo okolja, varovanje zdravja in premoženja ljudi, požarne varnosti, in energetske učinkovitosti kurilno dimovodnih naprav. Namreč, vsa tovrstno pilotska opredelitev delovanja sloni na temeljih pogoja sorazmernosti z izvajalsko bazo procesnih kriterijev odnosa na poudarku stvarnega namena in pomena aktualno priznane različnosti v izgledu primerljivosti po izrisu skic o kurilno dimovodnih naprav in njenih usmeritvenih primerljivosti: po projektni viziji smernic obzirnosti, po projektno procesnem delovanju aktualnosti, in po projektno smiselni smotrnosti v preudarnosti.
Po prepričanju Štefana Režonja, ki je mimogrede tuidi predsednik Društva dimnikarjev Slovenije, projektno operativno pilotska vizija smernic v aktivnosti delovanja dimnikarske službe z njeno poskusno ali izvajalsko dobo z izvedbenimi pogoji dela bazira na temeljih alternativno preventivno usmeritvene ideologije z ureditveno povezovalnostjo teoretično praktične tolerantnosti, v opravičenosti po odnosu stvarne načelnosti na vseh nivojih objektivnih metod ali subjektivnih kriterijih vrednot izvedbene storilnosti in to do slehernega uporabnika, tovrstne „naše interne rabe dimnikarskih storitev, ki je po logiki primera, odprava kurativne nesmiselnosti ZdimS, kar pomeni, predstavlja, narekuje in medsebojno povezovalno zbližuje, združuje in uresničuje je to, da se na tem ekonomsko izvajalskem principu namere namensko procesno neodvisno ravna ali odloča ter sorazmerno vse to prilagaja na odnos ciljno usmeritvene potrebe zakonskim predpisom, – in našim statusnim stališčem.“
V tem objektivnem razmerju Režonjeva družba R.Š.A. Vlek d.o.o. Turnišče interno namensko, ZDimS-u priključuje odnos spravne stabilnosti z opredelitveno racionalizacijo učinkovitosti ta pa predstavlja v vseh pogledih neokrnjeno zadovoljstvo uporabnikov ter medsebojno, ciljno delujočo spravno ureditev, na trgu dela in dimnikarski službi dela. „Za tovrstno operativno aktivnost delovanja smo vzroke iskali in jih našli ogromno dopisov z različnimi usmeritvenimi priporočili od idej, sugestij, mnenj, predlogov, pobud, pogojev, vzrokov in razlogov drugih stališč in kriterijev, ki smo jih v pomoč kot iztočnice že vložili v fascikel za debelo knjigo Svetega Pisma. Vse to smo posredovali na različne državne institucije, ki so žal povsod naletele na gluha ušesa, slepe oči, ter nem jezik, naših funkcionarjev in birokratov. Sam domnevam, da je vse to, brez da bi kdorkoli prebral pristalo in ostalo v predalih uslužbencev MOP RS,“ je prepričan naš sogovornik.
Ne glede na to pa so se v družbi R.Š.A. Vlek d.o.o. Turnišče odločili stopiti korak ah dva naprej ter zavestno in so z vso strokovno odgovornostjo vzpostavili in uspešno uveljavili svoj interni način sistema v metodi opravljanja dimnikarske službe, dela in modela operativne izvedbe storitev, ne glede na kljubovanje ZDimS-u, oziroma zakonodajalca, ki mu je malo mar za uporabnike storitev.
„Ker prehod javne gospodarske službe iz koncesijskega razmerja odnosa dela, v licenčno liberalni sistem opravljanja dimnikarske službe in njenih storitev se ta kot tak ne opredeljuje z prilagoditveno osnovnim predpogojem nuje in njenih strokovnih potreb po načelu pravnih norm tako kot tak ZDimS ureditveno ni pravno ni v skladu z usmeritvenimi potrebami zakonodajalca, s tem se tako omejuje uveljavitev o strokovni sposobnosti na trgu dela. Namreč ZDimS v pravnem pomenu le iz nuje kot tak z zasledovanjem izkazuje potencijalno javne koristi, ali kot sprocesiran ne izkazuje nobene opravičenosti na strokovnem nivoju odnosa, za to kot tak v javnosti nima zaupanja in ne zagotavlja stabilnosti v dimnikarski službi in posledično pri tem tudi ne varnostnih razmer na trgu dela Tako na podlagi kompleksno interne presoje o smotrnosti, zakonodajalec MOP RS, pod okriljem Vlade RS, z licenčno reguliranim sistemom ali režimom ZdimS-a posega v pravne pravice naših dimnikarskih družb, posledično s tem pa v svobodo prostega odločanja in to tako, da nam,
z enostranskimi predpisi omejuje ter oži oziroma krči naše pravne pogoje prostega ravnanja, ali odločanja pri tem ah v tem procesnem odnosu pravnih postopkov dimnikarske službe ali njenimi izvedbenimi storitvami. Kajti zakonodajalec nam z ZDimS-om ne zagotavlja pravno stvarne pravice po vsebinski zavezi dimnikarske službe in z tovrstno prisilo režima dela ali samim ukrepom ZDimS primera, samo poslabšuje ta učinek v storilnosti na trgu dela, kaj šele, da bi želeli ali hoteli med nami vsemi deležniki narediti nujno spravo z njo pa ciljno vzpostaviti red in disciplino v dimnikarski službi in njeno izvajalskimi storitvami ter povsod imeli v RS. Enak odnos do vseh uporabnikov storitev po vesoljnih strani neba severa ali juga, vzhoda ali zahoda, enako.“
Režonja je ogorčen, da se odgovorni v državi ne odzivajo na pobude in vse poslane dopise, zato nič več ne misli sugerirali, dodaja pa: „vedite, da izražamo veliko nezadovoljstvo glede vaše neučinkovitosti ali neumne preudarnosti, sami pa gremo z časom naprej in bomo skrbeli ter poskrbeli, da se bomo še naprej razumeli in sporazumevali po demokratični načelnosti z našimi uporabniki, v oboje stranskem zadovoljstvu. Prav in pošteno, smotrno in racionalno pa bi bilo, da bi tovrstno reformo dobili in imeli vsi uporabniki, pri vseh dimnikarskih družbah na trgu dela v RS,“ še dodaja Štefan Režonja, prokurist dimnikarske družbe, R.Š.A. Vlek d.o.o. iz Turnišča, ki se mimogrede z dimnikarstvom, katero ima v malem prstu, ukvarja že od leta 1968. Do leta 1990 je bil zaposlen v Dimnik Beltinci, nakar je šel samostojno pot, katero sedaj vodi njegov sin.
