Janez – Janko Kaučič, ml. (30.12.1957 – 08.08.2023)
Čeprav je vsaka izguba svojca, prijatelja, sodelavca ali znanca izjemno boleča, je ta bolečina toliko večja in izguba bolj nenadomestljiva, če nas zapusti človek, ki je bil znan in priznan, deloven in aktiven na številnih področjih. Ob tem pa je bolečina in žalost še hujša, če gre za človeka, ki je priljubljen, cenjen in spoštovan, ne le v krogu svojcev, temveč na širšem območju. In ravno to se je zgodilo svojcem, sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in mnogim drugim, ki so se veliko prehitro morali posloviti od pomembnega človeka Benedikta in širšega območja Slovenskih goric, Janka Kaučiča, ml. iz Trstenika 21 pri Benediku. Nepregledna množica svojcev, sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev iz benediške občine, Slovenskih goric, cele Slovenije in tudi iz tujine, se je minulo nedeljo, 13.8., le dan pred dnevom solidarnosti, kjer bi Janko gotovo marsikomu pomagal, in dva dni pred Marijinim vnebovzetjem, dopoldan, na krajevnem pokopališču v Benediktu, poslovila od enega najbolj znanih in naprednih osebnosti benediške občine, Janka Kaučiča, ml., ki je za mnoge nenadoma in nepričakovano umrl v torek, 8.8.2023, v 66. letu starosti. Poln načrtov in novih ciljev, ki žal ostajajo nedokončani, a v dobrih rokah žene Olge, s katero se je poročil septembra 1981, sina Damjana in hčerke Simone, z družinama, Janko že desetletja ni imel časa niti za pošten počitek, čeprav ga je že nekaj let napadala kruto bolezen. In kot je nekdo dejal na enem največjih pogrebov v Benediktu sploh, se bo neutrudni možakar šele sedaj, na večnih pašnikih nekoliko umiril in spočil. Mnogi svojim najbližjim pa je pustil žalost in solze, tako kot je v času pestrega in plodnega življenja med neizbrisljiv pečat delavnosti, poguma, požrtvovalnosti in dobrote, kot je dejala govornica na benediškem pokopališču Danica Elbl.
Janez Kaučič je gotovo bil eden pomembnejših ljudi občine Benedikt in tudi širšega območja Slovenskih goric, nekoč uspešen vodja financ, komercialist, direktor veleblagovnice, ter zastopnik, v zadnjih desetletjih pa ugleden podjetnik, gostinec, gradbenik, vinogradnik, kmetovalec…, aktivist na številnih področjih življenja, v Obrtno podjetniški zbornici Lenart, Društvu upokojenecev Benedikt, zlasti v Društvu vinogradnikov Benedikt, katerega je bil tudi ustanovni član leta 2003, v zadnjih treh mandatih pa tudi podpredsednik. Zato niti ne preseneča, da so se od prijatelja poslovili ne le domači vinogradniki, temveč tudi vinogradniki iz sosednjih vinogradniških društev. Bil je to pravzaprav prvi „vinogradniški pogreb“ v širši okolici in tudi prvi vinogradniški pogreb v TVD Benedikt. V imenu vseh vinogradniških kolegov, ki so na zadnji poti nosili tudi žaro, se je od Janka poslovil aktualni predsednik društva Marjan Farasin. Vsi, ki s(m)o ga poznali vedo, da skoraj nikoli ni počival. Vedno je bil v akciji, če ne s svojo mehanizacijo na kakšnem gradbišču, potem med konjih, v kleti, vinogradu… ali v katerem od predelov Gostišča na kmetiji Kaučič (Trstenik 21), katerega ustanovitelj je bil.
Janez Kaučič je sicer bil rojen tik pred Silvestrovim leta 1957 v Vuhredu. Otroštvo je večinoma preživel v Mariboru, kjer je končal osnovno in srednjo ekonomsko šolo, nato pa tudi VEKŠ, s čem je postal univerzitetni diplomirani ekonomist. Delovni staž je začel kot vodja financ v nekdanjem mariborskem Primatu, bil je tudi komercialist v KZ Lenart, pa direktor Veleblagovnice Kvik iz Maribora, ter še zastopnik Perutnine Pivka za Štajersko regijo. V tem času je z družino in svojima staršema živel v Brezju (Maribor), leta 1985 pa sta se z ženo Olgo odločila za gradnjo lastnega doma na kmetiji v Trsteniku 21, najprej hiš, nato hlev, kjer sta se ukvarjala z govedorejo. Ponosna starša sta naprej gnala otročka Simona in Damjan. Leta 1996 se je izpolnila še ena želja družine Kaučič, odprli so Kmečki turizem, in od takrat sta širila dejavnost, tako da sta z ženo ustvarila današnje gostišče s prenočišči in vsem kar sodi zraven. Ker je otrokoma pogosto poudarjal, da se je za varnost v življenju potrebno ukvarjati z dvema dejavnostma, se je Janez podal še v gradbene vode, gostinstvo in turizem pa je prepustil otrokoma, ki sta si ustvarila družini ter dedku in babici podarila pet vnukov: Aleksa, Evo, Zojo, Tineta in Lukasa.
Pred leti je Janez preživel hudo nesrečo, s čem so se začele zdravstvene težav, a možakar ni mogel mirovati, niti ko so ga malo pred tem nekateri celo odpisali. Njegova trma in vztrajnost sta ga gnala naprej, a žal le do letošnjega poletja, ko se je 16. julija vse spremenilo. Pripravljeni kovčki za naslednji dan, ki naj bi z ženo odšla na zaslužene počitnice, so ostali nedotaknjeni, kajti reševalno vozilo je Janeza odpeljalo v UKC Maribor. In bilo je jasno, da prihaja konec, a čeprav so zdravniki trdili drugače, se je Janez prebudil iz kome, saj se je v svojem slogu z močno voljo želel posloviti od svojih najdražjih. Vsem je namenil kakšno besedo tolažbe, kakšen nasmeh, stisk dlani in s tem upanje, da se bo spet izvlekel. V torek, 8.8. je še po telefonu sestri Zdenki voščil za 60. rojstni dan. Isti dan sta ga obiskala otroka Simona, ter pozneje Damjan z družino, in takrat je za vedno zaprl svoje utrujene oči…
Dragi prijatelj Janez, naj ti bo lahko domača zemljica, ki si jo imel najraje, v imenu članic in članov TVD Benedikt ter v imenu bralcev portala Bakos.si in svojem lastnem imenu, izrekam iskreno sožalje tvojim najdražjim: ženi Olgi, hčerki Simoni in sinu Damjanu z družinama, tvojima očetu Janezu, mami Marjeti in sestri Zdenki z družino.
