Ali poznamo koncerti (in sploh prireditveni) bonton?
Žalostno je, da mnogi starši, tako očetje kot mamice vse pogosteje, ne le z grdimi besedami in neokusnim razgrajanjem na stadionih in v dvoranah, temveč tudi z grožnjami in fizičnimi napadi „pokvarijo“ vzdušje na nogometnih tekmah svojih otrok, a to ni vse. Mnogi starši, stari starši in tudi drugi obiskovalci kulturnih, umetniških in zabavnih prireditev, tako baletnih, glasbenih, kot gledaliških in podobnih prireditev, ne poznajo bontona, ali pa ga poznajo, in želijo le „uničiti“ prireditev oz. dogodek. Drugače si namreč ne moremo predstavljati nedavno otroško baletno predstavo, ko je izkušeni organizator dejal, da bi najraje predstavo prekinil in nekatere predvsem mamice, a tudi babice, nagnal iz dvorane. Slednje so namreč s svojimi telefoni očitno želele narediti „profesionalni posnetek“ svoje malčice, ko so se s tribune drle otrokom, naj jih gledajo, ne pa spremljajo svoje igranje: Tukaj sem…, poglej…ostani tako ipd. Je bilo slišati, kar je samo zmedlo otroke, ki so se želeli predstaviti kot uspešni mladi baletniki.
Žal to ni edini primer, saj je v tem pomladnem času veliko takšnih in drugačnih nastopov in koncertov manjših in večjih otrok, ter tudi starejših pevk, pevcev in gledališčnikov. Žal, kljub nenehnim opozorilom organizatorjev dogodkov in moderatorjev, da naj prisotni izklopijo mobilne in druge zvočne naprave, to pogosto ne zaleže. Ob vsem tem nekateri vstopajo v dvorano ne glede ali prireditev že poteka ali ne. Še veliko je kršitev koncertnega bontona in zato bi bilo dobro, če bi si ga vsaj malo prebrali in pozneje mogoče to tudi upoštevali…
In kaj pravi koncertni bonton?
Na prireditev pridemo točno, še bolje pa 5 do 10 minut pred začetkom. Tako si bomo lahko mirno izbrali sedež. Če zamudimo, v dvorano vstopimo med aplavzom. Da s svojim prihodom ne bi motili drugih obiskovalcev, to storimo čim tišje in poiščemo najbližji prosti sedež. Z mirnim in zbranim poslušanjem nastopajočim izkazujemo spoštovanje. Zato se med nastopom ne pogovarjamo, zehamo, hodimo po dvorani ali povzročamo drugih šumov (na primer brskanje po torbici, šumenje s programskimi listi, ropotanje s stoli). Mobilne telefone izklopimo pred nastopom, ostale piskajoče naprave pa pustimo doma. Če smo prehlajeni, se koncerta ne udeležimo. Kadar se zgodi, da moramo med nastopom zakašljati, se potrudimo, da to storimo kolikor mogoče tiho ali med aplavzom. Otrok, ki so premajhni, da bi na nastopu zdržali mirno in tiho, ne pripeljemo na nastop. Dolgočasili se bodo ter tako motili nastopajoče in poslušalce. Ko pride nastopajoči na oder, mu zaploskamo. Nekatere skladbe so razdeljene na dele, imenovane stavki, med katerimi je trenutek tišine. Ploskamo šele ob koncu skladbe in ne po vsakem stavku. Če ne poznamo izvajanega dela, počakamo, da zaploskajo drugi. Med igranjem se ne presedamo in ne hodimo po dvorani. Če moramo vseeno zapustiti sedež, to storimo med aplavzom. Vljuden in spoštljiv odnos do vseh nastopajočih pokažemo tudi s tem, da koncerta ne zapuščamo predčasno. Fotografiranje in snemanje – razen lastnega otroka – ni dovoljeno. Ob posebno dobrem nastopu lahko nastopajočega nagradimo z daljšim in močnejšim aplavzom. S takšnim ravnanjem izkažemo spoštovanje ter kulturen odnos do nastopajočih in poslušalcev – ne le na šolskih nastopih, temveč na vseh klasičnih in podobnih glasbenih prireditvah.
Ilustracije: Glasbena šola Jesenice
Ilustracija: GŠ Ajdovščina