Paradižnik je hvaležna rastlina, ki uspeva tako v nasadih, vrtovih in vrtičkih kot tudi pri balkonskih vrtičkarjih. Preberite nekaj idej, kako ga uporabiti in shraniti tudi za hladnejše dni.
Med najbolj priljubljene vrtnine v domačih vrtovih verjetno sodijo paradižniki. V Sloveniji lepo uspevajo različne sorte. Avtohtoni paradižnik val, ki je izboljšano volovsko srce, se ponaša z velikimi plodovi srčaste oblike, ki so zelo mesnati in sočni, nepravilnih oblik, imajo tanko kožo in malo semenja. Poznamo tudi češnjevce, pelate in še mnoge druge.
Zreli paradižniki vsebujejo tudi znatne količine karotena likopen, ki je zelo koristen za naše celice. Poleg tega so paradižniki zelo soliden vir biotina, niacina, folata ter vitaminov E, A in C (vir: prehrana.si). Dobro zrel je tisti sadež, ki danes še visi na rastlini, jutri pa je že na naši mizi, saj ne zori v hladilnicah, temveč na soncu v nasadu. Ob nakupu bodte pozorni na poreklo paradižnika in izberite slovenskega, saj ima najkrajše transportne poti z njive do krožnika.
Paradižnik botanično sodi med sadje
Nekateri paradižnike uživajo tako, kot drugi jedo sadje, kamor botanično tudi sodijo. Užitni deli rastline nastanejo z oploditvijo cvetov in jih imenujemo plod, sad ali sadež. Ti v sebi skrivajo seme, ki je namenjeno nadaljnjemu razmnoževanju. Paradižniki se umeščajo v družino razhudnikovk.
Paradižnik se prileže že za zajtrk
Paradižnike uživamo v katerem koli času dneva – tako na primer s polnozrnatim kruhom, sirom in kozarcem mleka tvorijo odličen zajtrk.
Lahko jih pripravimo tudi kot lahek vmesni obrok, mnogokrat pa se sami ali v družbi različnih sirov znajdejo na krožnikih kot lahka predjed.
V naši prehrani se pogosto srečujemo s paradižniki v eni izmed različic priprave. Verjetno vsi poznamo sataraš, jed, pri kateri na čebuli prepražimo narezane paradižnike in papriko ter postrežemo s pretlačenim krompirjem, ali pa dodamo še jajce. Paradižnik je verjetno najpogostejši dodatek v enolončnicah pa tudi pico si težko predstavljamo brez paradižnikove omake.
