Skip to content

Ne le Beograjska, Sarajevska, Švedska…, v prestolnici tudi Hieronimova ulica

Ljubljanski mestni svetniki so na sinočnji seji prikimali uvedbi 80 evrov visoke globe za voznike, ki v javnih parkirnih hišah ne plačujejo parkirnine. Kot opažajo v javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice, je namreč teh vse več.

Mestni svet je prižgal zeleno luč predlogu sprememb odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana. Kot so v obrazložitvi ukrepa zapisali v občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, je namreč v zadnjem času zaznati večje število primerov, ko se zavezanci za plačilo parkirnine na javnih parkiriščih in v parkirnih hišah na najrazličnejše načine izogibajo plačilu. Po oceni Ljubljanskih parkirišč in tržnic je takšnih primerov v povprečju približno 400 na mesec.

V SDS se po besedah svetnika Igorja Horvata s predlogom nikakor ne strinjajo. Kot je dejal, gre po njihovem mnenju predvsem za to, da se disciplinira meščane in obiskovalce mesta. Horvat je prepričan, da zaradi 80-evrske globe ne bo izboljšanja stanja ali manj prekrškarjev. »Enostavno se da zadevo rešiti s postavitvijo dvojnih zapornic,« je poudaril.

Ljubljana bo dobila nove ulice

Prav tako so svetniki potrdili spremembe poimenovanja nekaterih ulic, parkov in trga. Med drugim je komisija predlagala, da se trenutno slepa cesta v nakupovalnem središču BTC, ki se v prvem krožišču na Letališki cesti v smeri od Kajuhove ulice proti obvoznici odcepi proti severozahodu in se po 235 metrih slepo konča pred ograjo, nosi ime Beograjska ulica. Prav tako bo na območju BTC novo ime dobila glavna dostopna cesta do Ikeine trgovine, in sicer Švedska ulica. Za Bežigradom bo ulica, ki se od Džamijske ulice odcepi proti severu k Železniškemu muzeju, nosila ime Sarajevska ulica.

Cesta med Pilonovo ulico in Kamnogoriško cesto bo po predlogu komisije ime nosila po matematiku Ivanu Vidavu, ulica med Jurčkovo cesto in Potjo spominov in tovarištva pa po borcu in poveljniku Ljubljanske brigade, ki je 9. maja 1945 osvobodila Ljubljano, Alojzu Kajinu. Komisija je predlagala še poimenovanje ulic po dveh zaslužnih Slovenkah – pevki Marjani Deržaj in akademski slikarki Metki Krašovec. Njuno ime bosta nosili ulici v nastajajoči soseski Vile Bokalce.

Ulica med parcelo, kjer bo stal Nuk II, Trgom francoske revolucije, Križankami in Zoisovo cesto bo Hieronimova ulica po vsestranskemu izobražencu, ki je živel približno med letoma 347 in 400 in je avtor latinskega prevoda Biblije. Hieronim si je dopisoval z Emonci, zato bi po njem nosila ime ulica na območju nekdanje Emone. Na Rakovi jelši bo dostopna cesta k na novo nastajajoči soseski predvidoma nosila ime Ulica Ekvorna po starodavnem koliščarskem božanstvu iz predrimskih časov.

Park med Ulico 7. septembra, Glinškovo ploščadjo, Ulico Rezke Klopčič in Mucherjevo ulico bo v prihodnje nosil ime Centralni park soseske Ruski car, park s športnimi površinami med stanovanjskimi bloki na Bratovševi ploščadi, pešpotjo ob enoti Ajda Vrtca Ciciban, Ulico prvoborcev ter Slovenčevo ulico pa bodo imenovali Športni park Bratovševa ploščad. Pri križišču Zaloške in Zadobrovške bo v prihodnje trg med cerkvijo, župniščem in kaplanijo nosil ime Trg device Marije.

Iz Slovenske škofovske konference pa so izrazili posebno zadovoljstvo, da je mestni svet MO Ljubljana potrdil predlog o poimenovanju Hieronimove ulice, ki se začne pri Rimski in poteka ob Križankah do Zoisove, potem pa se nadaljuje v Emonsko. Ob tej ulici naj bi v prihodnosti zraslo poslopje NUK II. Veliki in sveti sin naše dežele, ki mu dolgujemo veličastni prevod Svetega pisma v latinščino, Vulgato, je tako dobil v naši prestolnici, s katere meščani si je dopisoval, tudi ta pomnik.

Sveti Hieronim je bil rojen okrog leta 345 v mestu Stridon, ki je ležalo na Krasu, na tromeji treh tedanjih pokrajin. Izhodišče za ugotavljanje lege kraja je, kakor je tudi vsem znano, oznaka ‘quod Dalmatiae quondam Pannoniaeque confinium fuit‘.

Veliki cerkveni učitelj je bil tesno povezan z zgodnjekrščansko skupnostjo v rimski Emoni, današnji Ljubljani. Ohranili sta se dve pismi, ki ju je pisal v Emono v letih 376/377: eno skupini emonskih devic, Ad virgines Haemonenses, drugo menihu Antoniju, Ad Antonium monachum. Pismi sta očitno del dlje trajajoče korespondence z živahno skupnostjo prvih kristjanov v Emoni. Na podlagi obeh lahko domnevamo, da je v Emoni ali njeni bližini deloval moški samostan. Glede obstoja ženskega samostana dokaz ni enoznačen, saj izraz virgines Haemonenses ne pomeni nujno redovnic, ampak skupino zaobljubljeno vzdržnih žena.

S tega sveta se je sveti Hieronim poslovil 30. septembra leta 419 ali 420. Ob 1600. obletnici svetnikovega odhoda v večnost je koprska škofija obeležila posebno leto, ki se je sklenilo z razglasitvijo sv. Hieronima za glavnega zavetnika koprske škofije.

Vsako leto ob njegovem godovnem dnevu, 30. septembra, poteka sveta maša v emonski krstilnici Zgodnjekrščanskega centra v središču Ljubljane.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja