Koga se bojijo Vida Čadonič Špelič, predsednica Odbora za kmetijstvo DZ, koga se boji stroka in koga kmetje?
Predsednica parlamentarnega Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Vida Čadonič Špelič, je sklicala drugo javno predstavitev mnenj o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru 13. 4. 2023 predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano mag. Meiro Hot. Namen javne predstavitve (prva je bila 12.7.) mnenj je opraviti širšo razpravo, pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti o izvedbenih in drugih vprašanjih predlagane ureditve ter za zagotovitev čim širšega spektra (zlasti strokovnih) izhodišč, ki bodo lahko osnova za morebitne spremembe, dopolnitve in nadgradnjo predloga zakona. Udeleženke in udeleženci, ki bodo na javni predstavitvi mnenj aktivno sodelovali, so (bodo) svoje prispevke predložite tudi v pisni obliki, saj bodo ustne predstavitve časovno omejene, pri čemer bodo čas ustrezno prilagodili številu udeležencev.
Javne predstavitve se tokrat ne bo udeležila Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali iz Orove vasi pri Polzeli, ki je s svojim aktivnim bojem za dobrobit živali nedvomno največji trn v peti uradnim veterinarjem in vsem tistim, ki zanemarjajo, trpinčijo in tudi ubijajo tako rejne živali, kot hišne ljubljenčke. Očitno je bila preglasna na prvi predstavitvi, saj jo je tudi protestno zapustila in so jo sedaj „pustili pred vrati“. Povedala nam je, da vabilo za drugo javno predstavitev mnenj predloga zakona o zaščiti živali, niso dobila vsa društva v javnem interesu, kar naj bi bil pogoj za udeležbo. „Napisali so nam celo, da nismo v evidenci društev v javnem interesu. Ko smo jim poslali vsa potrebna dokazila, ki jih sami v AJPESU in svojem uradu niso našli, je spet prišlo obvestilo, da tokrat pa le potrjujejo, da smo nevladna organizacija v javnem interesu, za katerega je kot področje delovanja izrecno navedeno kmetijstvo. Zaradi konkretne tematike, ki jo obravnava Zakon o zaščiti živali, je izmed 644 nevladnih organizacij v javnem interesu, katerih področje delovanja spada v pristojnost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bilo vseh 35 organizacij, ki imajo v navedeni evidenci AJPES kot področje delovanja izrecno navedeno varstvo in zaščita živali, povabljenih k določitvi skupno največ treh predstavnikov, ki bodo na seji odbora predstavili njihova skupna stališča. Med slednjimi nevladnimi organizacijami Društvo za zaščito konj in drugih živali ni navedeno,“ razočarano ugotavlja Nedeljkova.
Ob tem naša sogovornica dodaja: „Zdaj, če jaz pravilno razmišljam: glede na to, da se sklicujejo na varstvo in zaščito živali iz česar smo očitno izvzeti, ker se ukvarjamo z zaščito rejnih živali, zakaj se potem ta predlog zakona obravnava na Odboru za kmetijstvo? Če se ta zakon tiče samo zaščite in varstva živali, zakaj je potem vabljena Kmetijsko gozdarska zbornica, Zadružna zveza Slovenije, z.o.o. in Sindikat kmetov? Tudi vsi omenjeni se ukvarjajo s kmetijstvom, pa zaradi tega niso izločeni. A rejne živali pa niso živali in si ne zaslužijo zaščite in pomoči? Zanima me tudi, kdo ji daje pravico, da zahteva, da se izmed vseh društev, lahko javne obravnave udeležijo samo trije predstavniki društev za zaščito in pomoč živalim? Vsako društvo ima svoj pogled in svoje mnenje glede predloga zakona o zaščiti živali, zdaj pa nas Odbor za kmetijstvo posiljuje z nekimi svojimi zahtevami. In potem mi celo napišejo, da naj se z morebitnim stališčem, za katero želim, da je predstavljeno na seji odbora, kjer se bo obravnavala predlagana novela zakona o zaščiti živali, seznanim katerega od treh predstavnikov nevladnih organizacij v javnem interesu, ki delujejo na področju varstva in zaščite živali, kot izhaja iz AJPES-ove Evidence nevladnih organizacij v javnem interesu. Koga, če nihče od njih problematike rejnih živali ne pozna tako dobro kot jaz in je nihče ne bo mogel predstaviti kot jo lahko predstavim jaz,“ je ogorčena naša sogovornica.
Prepričana je, da tukaj nekaj ne pije vode in nekaj hudo smrdi. „Če živim v demokratični državi, če je to javna obravnava, če se že leta in leta ukvarjam z zaščito in pomočjo rejnim živalim, delamo z inšpekcijskimi službami, konec koncev tudi plačujem davke, kje je torej moja neodtuljiva pravica, da se udeležim in predstavim svoje mnenje? Mislim, da je sklicateljica – predsednica odbora dr. Vida Čadonič- Špelič tokrat zlorabila svoj položaj, nam odvzela ustavno pravico do govora in izražanja mnenj na Javni obravnavi. Ker javno, pomeni, da lahko pride vsak in javno pove svoje mnenje. Ampak glede na to, da smo nevladniki zanjo nek manjvreden narod, da se je že na prvi javni obravnavi obnašala skrajno nedemokratično, neetično, ponižujoče in nesramno, do vseh nas, ki smo življenje posvetili njim, ki nimajo pravice do glasu, potem mi je popolnoma jasno, da je to zraslo na njenem zeljniku. Ne vem ali prav razmišljam ali ne? Ali imamo kot edino društvo za zaščito rejnih živali pravico, da smo njihov glas ali moramo utihniti“?
Kljub vsemu Natalija Nedeljko pričakuje čim večjo podporo ljubiteljev živali in sploh širše javnosti. „Glede na vse letošnje grozljive primere, vas pozivam, da nam podporo izkažete na različne načine in tako pokažete, da vam ni vseeno in da podpirate naše napore za boljše življenje in spoštovanje vseh živih bitij. Še enkrat bi želela poudariti, da ta predlog zakona ni usmerjen samo v kmete, da je namenjen tudi ostalim živalim, ki živijo v mestih in je njihovo trpljenje skrito očem javnosti. Kot je bila psička Bella, ki jo je njen lastnik zverinsko ubil privezano za moped, kot je muca Maca, ki so jo lastniki, ko so se je naveličali, odvrgli. Kot je psiček Mufko, ki ga imajo lastniki veliko večino dneva zaprtega v kletki, da jim ne umaže stanovanja…Podprite nas, izkažite svojo tiho podporo, da se končajo vsa grozodejstva, ki jih morajo prenašati živali, pa ni važno, kje so doma. V mestu ali na vasi. Podprite naše napore za njihov boljši jutri. Naj ne bodo več odpadek z roba človeštva.“
