Vodstvo Slovenskega viteškega reda zasedalo v Gadovi Peči, kjer so za darilo od primorskih kolegov prejeli novo kulturno rastlino
V Zidanici Zdenka & Ivan Urbanč, na Stojanskem Vrhu, pri Cerkljah ob Krki, je potekala 90. seja sveta Združenje slovenskega reda vitezov vina (ZSRVV). Prvo sejo vodstva Reda v letu 2026, skupaj z konzuli ovseh osmih konzulatov iz cele Slovenije, je gostil dolenjski viteški prijatelj ter ambasador Cvička, Ivan Urbanč, s soprogo, nekdanjo Cvičkovo princeso Zdenko. Na sami seji sta prisotne najprej pozdravila Ambasador ZSRVV Štefan Pavlinjek in konzul gostitelja Viteškega omizja Dolenjska, Bela Krajina in Posavje, Blaž Žibret. Po poročilih o delovanju in finančnem poslovanju v letu 2025, ter potrditvi novega plana dela in finančnega načrta, so o svojem delu lani in načrtih za letos poročali konzuli vseh osmih viteških omizij.
Gostitelj Žibrat, konzul VO Dolenjska , Bela Krajina in Posavje, je poročal tudi o organizaciji 23. viteškega zbora, ki bo v soboto, 11. aprila 2026 na njihovem območju. Oblikovali so tudi predlog za delovna telesa 23.viteškega zbora, ter prisluhnili oceni o 21. viteški slovesnosti, ki je potekala v Zdravilišču Radenci. Člani sveta Reda so potrdili tudi višino članarine za leto 2026, ter donaciji ob kronanju Vinske kraljice Slovenije 2026, ter pomoči Ampelografskem vrtu Dobrovnik, kjer raste čez 70 različnih sort vinske trte. Prisotni so prisluhnili tudi poročilu ambasadorja Pavlinjeka s kongresa F.I.C.B. (Svetovni viteški kongres), ki je potekal v Parizu. Po zaključku 90. seje sveta Reda je sledilo viteško kosilo, a to še ni vse…
Pod svojim uveljavljenim sloganom: V čast vinu in domovini!, so gostje iz drugih delov države ugotovili, da so „Dolenjci začeli saditi oljke namesto trsnih sadik. Primorsko viteško omizje je namreč podarilo sadiko oljke Vinogradniško turistično in kulturnem društvu (VTKD) Gadova Peč, katerega predsednik je gostitelj tokratnega srečanja Ivan Urbanč, za dobro sodelovanje vinogradniškega društva z vitezi vina Slovenije. In glede na trenutno problematiko z zlato trsno rumenico in ameriškim škržatkom, ko marsikje morajo izsekati cele vinograde, bi „se to lahko začelo dogajati v prihodnosti vinogradništva v Sloveniji,“ kot je nekdo pripomnil. Zato so vitezi z veseljem in zadovoljstvom tik ob vinogradu ob zidanici Stojanskem Vrhu zasadili prvo oljko. Prav tam so gostitelji vinskim vitezom iz cele Slovenije, razložili, zakaj Gadova Peč? Gad je namreč strupena kača tega kraja, in so jo vinogradniki imeli za varuha vinske kapljice v kleti na sodu
da si nebi nepovabljeni nepridipravi postregli z vinom.
Gostujoči vinski vitezi so poleg Zdenkine izvrstne kulinarike, pohvalili tudi njenega moža in svojega viteškega kolega, gostitelja Iva Urbanča, ki je tudi kot predsednik VTKD Gadova Peč, deloven ter zelo zagnan in napreden, s čem ogromno naredi tudi za slovensko vino. „Vsestransko skrbi za ugled društva in viteštva na Dolenjskem, je zelo dejaven v občini in kraju, ter rad pomaga vsakomer. Imajo svojo vinogradniško zidanico v Gadovi Peči na najvišjem hribu kjer se razteza pogled na vse štiri strani dolenjske pokrajine. Tako rekoč je vsestranski ljudski dolenjski in slovenski vinogradnik. Po končani seji sveta reda, nas je družina Urbanč pogostila z Dolenjsko domačo kulinariko, ki jo je pripravila njegova soproga Zdenka, Ivo pa nas je razvajal s svojim cvičkom,“ nam je gostitelje Urbančeve opisal Zlatko Borak, konzul pomurskega viteškega omizja.
„V VTKD Gadova peč si prizadevamo delovati v skupno dobro vseh vinogradnikov in spodbujati turistično dejavnost, s tem pa še dodatno motivirati vse člane, k vztrajnem delu in vzajemni promociji Gadove peči. Glavna dejavnost društva je promocija in ohranjanje Cvička, obveščanje članov o novostih vinogradništva, kletarjenja in ocenjevanje vin. Člani upravnega odbora se udeležujemo vseh družabnih dogodkov na katere smo povabljeni, saj tako pripomoremo k še večji prepoznavnosti društva in njegova okolja. Člani sodelujemo v aktivnostih krajevne skupnosti Cerklje ob Krki, udeležujemo se pohoda na Planino nad Podbočjem, ob prazniku dela 1. maja, priredimo ocenjevanje vin, v mesecu aprilu pripravljamo tudi sedaj že tradicionalno prireditev v Pošteni vasi Praznik vina, kruha in dobre volje, imamo predavanja o kletarjenju in fitofarmacevtskih sredstvih, bili smo na raznih vinogradniških povorkah (v Ljubljani, Novem mestu, po Dolenjski), priredili smo sprejeme za naše Princese Cvička, slovesno smo razvili društveni prapor, sodelujemo tudi z Občino Brežice in na prireditvi Brežice moje mesto, ipd,“ pove predsednik Ivan Urbanč, ki je vesel, da prirejajo Martinovanje v Gadovi peči in še marsikaj, ter da so za vse člane društva naredili članske izkaznice, ki v veliki meri skrbijo za prepoznavnost društva v lokalnem in širšem okolju…
Kot rečeno, Gadova peč slovi kot zibelka cvička. Ta je bil v slovenski prestolnici med obema svetovnima vojnama in tudi pozneje zelo cenjen. Gadova peč se s svojo nadmorsko višino 353 m dviguje med Stojanskim Vrhom in Vinjim Vrhom ter vse do Vrhovske vasi. Obogatena je s hrami, zidanicami in seveda prečudovito vinsko trto. V tej slikoviti gorici se razprostirajo vinogradi na pobočjih Grublje, Jugovec, Belinje, Penuže, Razkrižje in Topolova draga.
O izvoru imena “Gadova peč”
Ime gadova peč se pojavi po uveljavitvi gorskih bukev na kranjskem konec 16. ali na začetku 17. stoletja. Pred tem se je imenovala kačja pečina. Spremembo imena so narekovale prve peči, ki so se pojavile v preurejenih hramih naseljencev v gorskih vinogradih te gorice. Janez Bogataj ugotavlja, da ime ne izvira od peči, temveč od gadov, ki se zadržujejo na skalnatem območju, po toploti, primerljivi s pečjo. A razlage domačinov so različne kot npr.: da so ženske v peči pekle kruh in ko so se vrnile, so v topli peči videle veliko gadov. Pravijo tudi, da je neka gospodinja na domačiji imela delavce, ki jih je želela nagraditi za dobro delo s cvičkom. Ni pa vedela, da se je v sodu skrival gad. tako so se delavci zastrupili, ker je v vinu bil strup gada. Naj bi veljalo tudi, da je kmeta v poletnem času v vinogradu presenetil gad, zvit okoli lesenega kola; gad se je grel, kmetu pa je bilo vroče in je zavpil nekaj o preklemanski gadovi peči. Tako naj bi nastalo ime gadova peč. In nenazadnje velja tudi, da je kmet šel po pijačo, klet je pozabil zakleniti in ko se je vrnil, je na sodu, kot bi se grel na peči, ležal gad in varoval vino.
Iz pripovedi je očitno, da je to območje dobilo ime po kačah – gadih, ki jih je bilo nekdaj veliko. Da pa je res bilo v teh krajih dosti kač, pripoveduje tudi Franc Horžen iz Gadove peči. Na njegovi domačiji sprva ni bilo nikogar; kače so imele mir in si ustvarile mirno domovanje. V letu 2010, se je njegova družina odločila za ustanovitev ribogojnice. V času dela na domačiji je gospodar odšel po vino, kača pa se je skrivala za vrati kleti. Najprej kače ni opazil. Šele ko je zamahnil proti njemu, se mu je ta začel oprijemati okoli roke. Kača ga je močno pičila in hitro je odšel v bolnišnično oskrbo. Ob vrnitvi na domačijo, je videl še enega gada, ravno tako za vrati kleti. Pravi, da je v prvem mesecu videl približno pet gadov, za tem pa nobenega več…
V deželi cvička poslej tudi oljčno olje? (Foto: Osebni arhiv)