Na 59. ocenjevanju kar 163 vzorcev: Vinski letnik 2024 zaznamovali izzivi in kakovost
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Maribor je potekalo tradicionalno ocenjevanje vinskega letnika 2024, pridelanega na območju vinorodne dežele Podravje. S tem dogodkom, kot poudarjajo na zavodu, vplivajo „na večjo prepoznavnost vin Štajerske in Prekmurja ter ohranjamo strokovni zapis o oceni vin posameznega letnika mlajšim generacijam.“ Že 59. ocenjevanja je pritegnilo več kot 70 vinarjev s severovzhoda države, iz vseh koncev Štajerske in Pomurja – tudi vina tolerantnih sort, ki vse bolj pridobivajo na kakovosti. Vinarji so dvema strokovnima komisijama, ki sta ji vodili Tadeja Vodovnik Pevnik in Leonida Gregorič iz KGZ Maribor, oddali kar 163 vzorcev tihih in penečih se vin. Vinskega letnika 2024 v vinorodni deželi Podravje, ki ga je ocenjevalo 25 enologov, in so ga ocenili z oceno prav dobro plus, se bodo vinogradniki in strokovnjaki spominjali kot enega zahtevnejših, a kljub temu kakovostnih. Vremenske razmere so bile nepredvidljive – izmenjevali so se vročinski valovi in obdobja moče, kar je zahtevalo natančno spremljanje dozorevanja grozdja.
Strokovno ocenjevanje vin je sicer potekalo po mednarodno priznanih metodologijah, kjer usposobljena komisija s pomočjo slepe degustacije ocenjuje barvo, vonj, okus in harmonijo posameznega vzorca. Vzorce se točkuje po 100-točkovnem sistemu, poseben poudarek pa se daje sortni prepoznavnosti, čistosti arom in celovitemu vtisu vina. Tolerantne sorte, odporne na bolezni in vremenske ekstreme, postajajo vse pomembnejše v kontekstu podnebnih sprememb in trajnostnega vinogradništva. Vseslovensko ocenjevanje teh vin iz vseh treh vinorodnih dežel ima ključno vlogo pri uveljavljanju njihove kakovosti ter dvigu zaupanja potrošnikov. Takšna ocenjevanja vinarjem nudijo dragocene povratne informacije, spodbujajo inovativnost ter prispevajo k večji prepoznavnosti slovenskega vina doma in v tujini. V luči podnebnih izzivov pa ostajajo nepogrešljiv temelj za trajnostni razvoj vinogradništva. V vinorodni deželi Podravje so tako ponovno dokazali, da tudi zahtevni letniki rodijo vrhunska vina.
Kot je povedala specialistka za vinarstvo na mariborskem zavodu Tadeja Vodovnik Plevnik, je bila na ocenjevanju zastopana celotna zbirka podravske vinorodne dežele, ocenjevali pa so v kategorijah bela suha, polsuha, polsladka, sladka, roseji, rdeča vina in penine. Med suhimi vini je najvišja ocena pripadla chardonnayju Vinarstva Breznik iz Komarnice pri Cerkvenjaku, med suho zorjenimi vini starejših letnikov sivemu pinotu (2022) kleti Meum Winery Jurija Brumca iz Loč, med lanskimi polsuhimi vini sauvignonu Vinogradništva Mulec iz Jakobskega Dola, med polsladkimi pa rumenemu muškatu Vinogradništva Vrecl iz Hoč. Med peninami starejših letnikov je najvišja ocena znova pripadla Zlati Radgonski penini.
Analiza je po besedah Tadeje Vodovnik Plevnik pokazala, da vina letnika 2024 vsebujejo zmerni, višji, ponekod tudi visok alkohol, normalno vsebnost skupnih kislin, značilno za posamezne sorte in ustrezen ostanek nepovretega sladkorja, tako da je dosežena harmoničnost in zaokroženost v okusu, skupen vtis pa je všečen. Zaradi teh lastnosti bodo vina primerna tudi za daljše zorenje. „V splošnem pa vina letnika 2024 izražajo zapeljiv videz – sijoče, sortno značilne barve, s prepoznavno in poudarjeno dišavnostjo, ki se pri posameznih sortah izraža v razkošju sadnih in cvetih vonjev. V okusu pa so vina sveža, iskriva, primerno polna in prijetno pitna,“ je še dodala ugledna strokovnjakinja Vodovnik Plevnik.
Kot rečeno je KGZ Maribor letos drugič pripravil tudi ocenjevanje vin tolerantnih sort iz vseh treh vinorodnih dežel. Pred štirimi leti je bilo namreč v trsni izbor vpisanih prvih osem tolerantnih sort, ki se smejo saditi v Sloveniji. Tako lahko v vinorodnih deželah Podravje in Posavje vinogradniki poslej sadijo sorte solaris, johanniter, souvignier gris, muscaris in monarch, v vinorodni deželi Primorska pa soreli, fleurtai in merlot kanthus. Kot je pojasnila vinska strokovnjakinja Vodovnik Plevnik, so omenjene sorte bolj odporne na dve najpogostejši rastlinski bolezni vinske trte, peronosporo in oidij, zanimive pa so predvsem za vinograde na večjih strminah, zelo pogosto se za njihovo sajenje odločajo tudi ekološki vinogradniki. Na ocenjevanju je bilo 26 vzorcev enajstih vinarjev iz vseh treh vinorodnih dežel. Med vini normalne trgatve lanskega letnika je najvišjo oceno prejel solaris iz Ptujske kleti, med vini posebne kakovosti pa je navdušil muscaris vinarske družine Hoznar iz Ručetne vasi v Beli Krajini. „Strokovna komisija je bila nad kakovostjo vin prijetno presenečena, saj so odsevala intenzivne, sortno značilne barve, cvetice so bile zelo poudarjene in lepo izražene. V okusu pa so bila vina srednje do visoko alkoholna, prijetnih kislin, lepo pitna in harmonična, nekatera vina so bila zelo bogata, z dolgim pookusom, saj so bila pridelana iz prezrelega grozdja,“ je še dodala Tadeja Vodovnik Plevnik.
Kakovost in strokovno oceno vinskega letnika bodo sicer predstavili na tradicionalnem vinogradniško vinarskem posvetu, ki bo potekal 12. junija v vinski kleti Radgonske gorice, kjer bodo obravnavali tudi aktualno problematiko na področju vinogradništva in vinarstva. Sodelujočim vinarjem bodo tam podelili listine o oceni vina. S tem dogodkom vplivamo na večjo prepoznavnost vin Štajerske in Prekmurja ter ohranjamo strokovni zapis o oceni vin posameznega letnika mlajšim generacijam.
Letos je 25 strokovnjakov ocenilo skupno 163 vzorcev vina (Foto: KGZ Maribor)