Ob Mednarodnem dnevu mladih
Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije (MSS) so ob Mednarodnem dnevu mladih javno spregovorili
o največjih problematikah mladih. Ob tem pa so se tudi dotaknil trenutne situacije v državi in poudarili
pomen mladih prostovoljcev in mladinskih organizacij pri sanaciji posledic naravnih nesreč, hkrati pa
pozvali pozvali visokošolske zavode, da se prilagodijo mladim v smislu omogočanja zaključka
študijskih obveznosti. Kot za mlade pomembne teme so izpostavili stanovanjsko oz. bivanjsko
problematiko, prekarne zaposlitve in duševno zdravje, posebej pa tudi boj proti podnebnim
spremembam.
S slednjim je sicer povezana tudi krovna tema Mednarodnega dneva mladih, ki so jo za letos določili
Združeni narodi: zelene veščine za trajnostno naravnan svet. Tematike podnebnih sprememb so se
sicer dotaknili vsi govorci in poudarili tudi njihovo povezanost z naravnimi nesrečami, kakršnim smo v
Sloveniji priča letošnje poletje. Predsednica MSS Eva Kotnik se je ob tem zahvalila številnim mladim
prostovoljcem in mladinskim organizacijam, ki so se aktivirali pri pomoči prizadetim v poplavah.
V nadaljevanju je predsednica kot ključni problem poudarila reševanje stanovanjskega vprašanja, pri
katerem so mladi drastično odvisni od svojih staršev; negotove oz. prekarne zaposlitve mladih, ki jim
ne omogočajo načrtovanja prihodnosti, ustvarjanja družine itd.; ter naraščajoče težave mladih z
duševnim zdravjem in počutjem, ki so pogosto povezane z že navedenimi težavami pri osamosvajanju
mladih. Poudarila je tudi pomen dialoga med odločevalci in mladimi, predvsem slišanosti mladih, saj
so le-ti gonilo razvoja in prihodnost družbe, zato je vanje potrebno vedno znova vlagati.
Na dogodku so sodelovali tudi Žiga Ciglarič, podpredsednik MSS, zadolžen za področje mednarodnega
sodelovanja, Arina Šmidt, slovenska mladinska delegatka pri OZN, ter Maja Hostnik, direktorica mreže
MaMa, ki so poudarili pomen vloge mladih, dialoga z njimi ter skrbi za njihovo duševno zdravje in
prihodnost.
Mednarodni dan mladih sicer letos obeležujemo že 24-ič, z resolucijo o politikah in programih za mlade
so jo namreč potrdili januarja 2000, kjer so določili 12. avgust za dan, ki bo namenjen osveščanju
javnosti o položaju mladih.
Povezave:
Mednarodni dan mladih (OZN)
Podatki o mladih v Sloveniji (SURS)GOVORI SODELUJOČIH
ŽIGA CIGLARIČ:
Lep pozdrav vsem skupaj in velika zahvala vsem, ki ste se prišli na novinarsko konferenco MSS ob
mednarodnem dnevu mladih. Mednarodni dan mladih obeležujemo od leta 2000, leto prej pa je bil
sprejet v okviru OZN. Glavni namen dneva mladih je omogočiti nam mladim, da lahko odločevalce
opozorimo na svoje probleme, se z njimi pogovorimo, obenem pa najdemo dialog v reševanju naših
stisk. Mladi že vrsto let opozarjamo na posledice podnebnih kriz, ki smo jih na lastni koži izkusili v
zadnjih tednih, na pomen duševnega zdravja, predvsem pa stanovanjsko problematiko. V luči nedavnih
dogodkov, poplav, kjer smo vsi Slovenci izkazali solidarnost in enotnost, je čas, da zazremo v prihodnost
in stremimo k reševanju problemov, zlasti pa stanovanjskega problema, na celostni, vključujoč in
solidarnostni način.
ARINA ŠMIDT:
Letošnji septembrski vrh o ciljih trajnostnega razvoja bo zaznamoval že polovico izvajanja agende za
trajnostni razvoj do leta 2030. Kljub temu pa smo še vedno zelo daleč od zastavljenih ciljev. Na svetovni
ravni podnebne spremembe z vsakim letom med drugim prinašajo vse hujše in hujše vremenske
pojave. Te smo pred tednom dni občutili tudi sami. Prav zato je letošnja tema Mednarodnega dneva
mladih, ki nosi naslov »Zelena znanja za mlade: Na poti k trajnostnem svetu« korak v pravo smer
blažitve posledic podnebnih sprememb. S tem mladi želimo poudariti, da bo »uspešnost« prehoda v
bolj zeleni svet odvisna od razvoja tako imenovanih zelenih znanj in spretnosti prebivalstva. Po
podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) bo usmeritev v zeleni prehod do leta 2030 prinesla kar
8,4 milijona novih delovnih mest za mlade. Za nova zelena delovna mesta bo nujno da mladi pridobijo
veščine za upravljanje z zelenimi tehnologijami, dela z zelenimi viri in medsektorske spretnosti, s
katerimi bodo lažje sprejemali trajnostne odločitve pri delu in v življenju. Mladi nismo edini, smo pa
tisti, ki lahko k zelenemu prehodu prispevamo najdlje časa. Zato morajo države vpeljati nove
mehanizme, ki bodo spodbujale zelene veščine in okoljsko ozaveščenost v sistemih izobraževanja in
usposabljanju mladih. Prav tako pa si želimo, da bo Slovenija tudi v mednarodnem prostoru jasno in
odločno zagovarjala reševanje težav podnebnih sprememb – še posebej v prihajajočem mestu nestalne
članice v Varnostnem svetu Združenih narodov. Glede na dogodke pred tednom dni moramo prispevati
h konsolidaciji mednarodne skupnosti okrog stališča, da je boj proti podnebnim spremembam boj vseh.
Jasno je, da se reševanja tega problema ne moremo lotiti sami, pač pa moramo globalno stopiti skupaj
in biti solidarni.
EVA KOTNIK:
Zdi se da se že od prvega mednarodnega dne mladih pred 23 leti, naše besede ponavljajo kot kot stara
lajna, številni izzivi mladih pa se zaradi nenaslavljanja in dolgoletnega nereševanja le še naprej
poglabljajo. Tako raziskave kot tudi informacije s terena vedno znova dokazujejo, da so največji izzivi
na področju stanovanjske problematike, duševnega zdravja mladih, prekarnosti ter okoljske trajnosti.
Narava nas je spomnila, da toliko kot nam daje, ima moč tudi odvzeti predvsem, če se do nje obnašamo
neodgovorno. V luči aktualnega dogajanja najprej želela zahvaliti vsem, ki na kakršenkoli način
pomagajo prizadetim. Na terenu je ogromno mladih prostovoljcev, ki so skozi aktivno delovanje v
mladinskih in drugih prostovoljnih organizacijah gojili občutek družbene odgovornosti, čut za pomoč
sočloveku in solidarnost. In ravno v teh trenutkih je znova mogoče videti, kako pomembna je vzgoja
skozi tovrstne organizacije, zato upamo, da bodo le-te tudi v bodoče deležne primerne pozornosti in
podpore. Še enkrat bi se rada posebej zahvalila vsem posameznikom in mladinskim organizacijam – vaš
doprinos je še posebej v teh težkih trenutkih neprecenljiv.
Mladi s(m)o nepogrešljiv člen v verigi pomoči in nujno je, da se ta ne pretrga, zato na tem mestu
apeliramo na vse visokošolske zavode, da izkoristijo člen novega zakona in tistim, ki so prizadeti v
naravnih nesrečah, kot tudi tistim, ki pomagajo pri odpravljanju njihovih posledic, omogočijo
prilagoditev študijskih obveznosti, npr. v obliki izrednih izpitnih rokov ali podaljšanja možnosti
opravljanja izpitov. V tem trenutku bi odsotnost študentov lahko bila usodna, ker bi se ti moralipripravljati na izpite. Govorimo o odsotnosti tistih skupin mladih – študentov, tabornikov, skavtov,
mladih kmetov, gasilcev itd., ki preko različnih organizacij in združenj pomembno doprinesejo k
odpravljanju posledic naravnih nesreč in bi jih lahko zaradi študijskih obveznosti izgubili ali pa bi bili
zaradi svojega požrtvovalnega in nesebičnega prostovoljnega dela na terenu prikrajšani za možnost
zaključevanja študijskih obveznosti.
Na Mladinskem svetu Slovenije se vsekakor zavedamo trenutnih prioritet Vlade in podpiramo vsa
prizadevanja za pomoč prizadetim v naravnih nesrečah, hkrati pa želimo opozoriti na razsežnost
posledic le-teh, tako neposredno na terenu pri ljudeh, ki so to doživeli, kot tudi širše v Sloveniji.
Kot krovno združenje nacionalnih mladinskih organizacij in prvi zagovornik vseh mladih, vseskozi, ob
svetovnem dnevu mladih pa še posebej, opozarjamo na dejstvo, da smo mladi ključni gradniki ne le
sedanje, temveč tudi prihodnje družbe, saj s svojim udejstvovanjem na različnih področjih
sooblikujemo skupnost, v kateri živimo, in usmerjamo njen razvoj.
… in ker ravno obeležujemo svetovni dan mladih, je prav, da je tudi kljub izrednim razmeram, glas
mladih slišan in uslišan, naša dejanja in prizadevanja pa opažena, razumljena in upoštevana, še posebej
v procesih (so)oblikovanja družbe, v kateri živimo.
Mladim danes največji izziv predstavljata reševanje stanovanjske problematike in iskanje varne
zaposlitve, ki sta pogoj za rešitev številnih drugih vprašanj s področja mladih, tudi s področja duševnega
zdravja.
Samostojno bivanje predstavlja eno ključnih točk osamosvajanja oz. doseganja avtonomije mladega
posameznika, kar pa močno otežuje visoka odvisnost mladih na stanovanjskem trgu od materialnih
razmer njihovih staršev oz. sorodnikov. K finančni nestabilnosti v veliki meri prispevajo tudi atipične
oblike zaposlitev, ki so med mladimi zelo pogoste, vendar vse manj zaželene (Mladina 2020, 2021).
Poleg finančnega položaja mladih je nujno izpostaviti tudi razmere na nepremičninskem trgu, na katere
še posebej vpliva porast turizma v univerzitetnih središčih, veliko število t.i. praznih stanovanj (teh je
bilo l. 2018 več kot 150.000), nezadostno število nastanitev v študentskih domovih, in še bi lahko
naštevali.
Povprečen mlad človek, ki se preživlja z lastnim delom, si ne more kupiti stanovanja, zelo težko pa tudi
plačuje tržno najemnino, ne le v Ljubljani in večjih urbanih središčih, temveč tudi izven teh, saj so tudi
tam cene vrtoglavo narasle. Naj izpostavim še podatek, da so se med letoma 2015 in 2022 cene
nepremičnin na ravni celotne države zvišale za 72,56 %, kar je ob veliko nižji rasti dohodkov še toliko
bolj zaskrbljujoče (SiStat: 2022). In če smo še pred nekaj leti govorili zgolj o gradnji in pomanjkanju
najemnih stanovanj v Ljubljani, Kopru in Mariboru ter nekaj drugih večjih mestih, je danes
problematika povsem prerasla te okvirje, saj so se cene nepremičnin izven Ljubljane in Maribora
dvignile še bolj kot v teh dveh največjih mestih (>80%).
… še nekaj dni nazaj smo želeli vso današnjo pozornost nameniti bivanjskemu vprašanju mladih, vendar
so izredne razmere ustvarile situacijo, v kateri je bivanjsko vprašanje dobilo nove dimenzije in se
razširilo na širšo populacijo. Zato je še toliko bolj nujno, da se po odpravitvi posledic naravnih nesreč,
reševanja tega vprašanja lotimo premišljeno, celostno in trajnostno.
Kot družba se moramo zavedati, kaj vse mlade vodi v stiske in kaj to pomeni ne-le za nas temveč tudi
za prihodnost celotne družbe. Stanovanjska problematika v kombinaciji s prekarnim delom, vzbuja
občutek negotovosti in tako mladim onemogoča stabilnost in ustvarjanje lastne vizije prihodnosti. Iz
tega razloga težje načrtujejo življenje in osamosvojitev, prav tako se težje odločijo za družino (v kolikor
si le-te želijo), zato tudi vse pogosteje doživljajo duševne stiske. In če duševno zdravje v zadnjih nekaj
letih pridobiva na pozornosti tako medijev, kot tudi stroke in odločevalcev, pa še vedno nismo priča
konkretnim rešitvam.Na področju duševnega zdravja na Mladinskem svetu Slovenije poudarjamo tako skrb za preventivo, ki
jo s svojim delovanjem udejanjajo tudi mladinske organizacije in organizacije za mlade, kot tudi dostop
do pomoči za vse, ki se znajdejo v stiski. Na MSS si me drugim, prizadevamo tudi, da bi psihološki
vprašalniki postali del sistematskih pregledov, prav tako pa je potrebno še naprej izboljševati samo
dostopnost in kakovost storitev na področju duševnega zdravja, tu govorimo predvsem o ureditvi
zakonodaje na področju psihološke dejavnosti. Verjamemo, da je izboljšanje pogojev za življenje
mladih tako na področju stanovanjskega vprašanja kot tudi zaposlitve nujno za izboljšanje njihovega
duševnega zdravja.
Seveda pa ti izzivi niso edini, s katerimi se trenutno soočajo mladi v Sloveniji. Za številne, še posebej
tiste izven večjih naselij, je vse bolj pomembna dostopnost javne prometne infrastrukture in urejenost
predvsem javnih prometnih povezav; še posebej sedaj v času odpravljanja posledic naravnih nesreč.
Prav trajnostna mobilnost (in trajnost v splošnem) skupaj z zelenim prehodom pa so tiste teme, ki so
mladim trenutno zelo visoko na vrednostni lestvici, zato je še toliko bolj nujno, da se jih vključi v
oblikovanje politik na tem področju.
Izzivi s katerimi se soočajo mladi zahtevajo bolj sistematičen pristop ustvarjanja in razvijanja
kakovostnega podpornega okolja, ki mladim pomaga, da se razvijajo v avtonomne, solidarne,
odgovorne in angažirane člane družbe. Njihove izzive moramo naslavljati celostno, medsektorsko in z
ozirom na različne ciljne skupine in njihove specifike, saj določeni, na videz še tako podobni izzivi v
različnih okoljih terjajo drugačne rešitve (npr. razlike v reševanju stanovanjske problematike in izzivov
povezanih z javnim prevozom v mestih in na podeželju).
Mladi predstavljajo nepogrešljiv člen pri usmerjanju delovanja in razvoja skupnosti, zato je nujno,
da se pogovarjamo, poslušamo in tudi slišimo. Le-tako si lahko ustvarimo karseda celostno sliko
situacije v kateri se nahajajo mladi posamezniki, jo razumemo in posledično sprejmemo najustreznejše
ukrepe. Zato s temi besedami apeliram na Vlado in vse ostale odločevalce ter deležnike, ki krojijo našo
družbo: “dokler si bomo želeli avtonomnih, solidarnih, odgovornih in angažiranih odraslih, bomo
morali vlagati v mlade … vnovič in zopet in znova.
In ponovno: mladi in mladinske organizacije stojimo in vedno bomo ljudem stali ob strani. In kot smo
zadnje dni lahko bili priča–nesebični pripravljenosti mladih, da brez pomisleka poprimejo za lopato in
pomagajo sočloveku v stistki, lahko rečemo, da samo stali ob strani nikoli ne bomo
