Radgončan Jožef Rotar obeležil okrogel življenjski jubilej
V krogu najbližjih svojcev, sorodnikov in prijateljev je včeraj, v soboto, 9. marca, praznoval svoj 80. rojstni dan praznoval Jožef Rotar z Mladinske ulice v Gornji Radgoni, ki pa je nekoliko pogosteje viden na Stavešinskem Vrhu, kot v mestu penine in sejmov. V gostišču „Pri Urški“ na Plitvici, je popularni Jože svoj okrogel življenjski jubilej praznoval v družbi s svojimi sestrami in še nekaterimi sorodniki, svojo ženo Marico, s katero se je poročil, ko je še bila mladoletna, 4. maja 1968 ter sta tako že lani maja praznovala 55-letnico zakona oz. smaragdno poroko. Zraven so seveda bili tudi vsi trije otroci (Jelka, Maja in Josip), pa devet vnukov (Mateja, Natalija, Robert, Gabrijela, Matija, Martin, Valentina, Tita in Rozalija) ter še dva pravnuka (Nia in Žiga). Ves „podmladek“, kot jim ljubkovalno pravi slavljenec Jože, so mu vseskozi v največje veselje in zadovoljstvo.
Ob dobri kulinariki in pijači, za kar so poskrbeli domači gostinci, so mu prav ta mladi na praznovanju pripravili števila presenečenja, filmček njegovega življenja, več nagovorov in hvaležnosti, da je še vedno osrednji steber celotne družine, čeprav so si vsi trije otroci in že tudi nekateri vnuki, ustvarili lastne družine. V spomin na tokratni okrogel jubilej, je slavljencu bilo podeljeno tudi družinsko drevo in portret, ki ga je narisala vnukinja Gabrijela. Na praznovanju je presenetil tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, Boris Edšidt, ki je slavljencu namenil nekaj lepih besed ter mu podaril spominsko fotografijo z letošnjega pohoda na Osankarico. Sploh pa so na prijetnem in veselem praznovanju prisotni obudili ogromno spominov, potočili so tudi marsikatero solzo, se iz srca nasmejali ter veselo zaplesali, kjer sta uvodni ples imela slavljenec in njegova Marica, s katero bo čez štiri leta praznoval diamantno poroko, 60-letnico skupnega življenja. In prav nekaj v tem slogu so mu ob tokratnem jubileju zaželeli vsi njegovi najbližji: Želimo si, da bi bil naš mož, oče, brat, dedek, pradedek, tast in prijatelj še dolgo med nami, kjer bi lahko z nami delil svojo modrost!
Jožef Rotar se je sicer rodil 8.3.1944 zakoncema Roku in Gabrijeli Rotar v Solčavi, lepem, razpotegnjenem naselju z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo. Tam je tudi preživel večji del otroštva in zgodnje mladosti, ko je postal častnik JLA. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo. Ob novoletnem praznovanju davnega leta 1968 jo je prvič pripeljal s seboj v Slovenijo, saj je želel svojcem predstaviti svojo še ne 16. letno dekle. Tako je tudi bilo, toda Jožetu je sestra Nežka dejala, da bi se rada poročila. Bila je že noseča in ni bilo veliko časa za odlašanje. “Dobro, sem ji dejal, toda da bomo imeli manj stroškov, se bom poročil tudi jaz“, ji je dejal Jože. In tako je tudi bilo, izbrali so prizorišče, in sicer v lovskem domu LD Črna na Koroškem, v Koprivni, od koder izvira Nežkin mož Silvester, ter termin, 4. maj 1968. A vse ni bilo tako enostavno. Njegova Marica je bila premlada za poroko in je bilo potrebno nekaj postoriti. “Brat mi je urejal potrebne papirje, da bi šla z njim v Avstralijo, jaz pa sem se pripravljala na poroko. Mama mi je podpisala ustrezne listine in sva maja drugič šli v Slovenijo, kjer sva se poročila. Bilo je čudovito, dve poroki z manj stroški“, se spominja še vedno srečna Marica, kateri nekateri najbližji svojci na Hrvaškem niso povsem oprostili… Zelo razgibano je bilo minuli 56 skupnih let Marice in Jožeta, ki se je kot oficir JLA moral pogosteje seliti. Imel je srečo, da se je iz Sinja z družino preselil v Slovenijo, natančneje v Postojno. On je delal v JLA, Marica pa deset let v LIV Postojna. Pozneje sta se preselila v Gornjo Radgono, kjer je Jože vodil obmejno stražnico v Apaški dolini, Marica pa se je zaposlila v nekdanjem gigantu Elradu, in sicer v oddelku, kjer so izdelovali sobne antene.
Jože je upokojen od leta 1997, Marica pa 2011, a tudi danes ne moreta mirovati. Aktivna sta v številnih društvih, zlasti borčevski in izgnanski organizaciji. Čeprav uradno živita v blokovskem stanovanju v Gornji Radgoni, pa se že od leta 1992 ljubiteljsko ukvarjata z ovčerejo, in sicer na Stavešinskem Vrhu nad Gornjo Radgono, kjer sta si uredila tudi prijeten dom. Veliko tudi gobarita in se sploh zadržujeta v naravi, bodisi v gozdu, sadovnjaku, vinogradu ali na vrtu… Ko gre za zdravje slavljenec, kljub nekaterim težavam nikoli ne tarna, samo pove: Letom primerno!
