Markacisti so obnovili zelo zahtevno planinsko pot, ki vodi iz Zadnje Trente na Bavški Grintavec
Jesenski dnevi z zmernimi temperaturami so lahko, če so tudi jasni in poti kopne, kot nalašč za obisk gora, pri čemer ne gre pozabiti na specifične razmere v visokogorju. Zelo izkušene planince ponovno vabi tudi zmagovalka letošnje akcije Naj planinska pot, ki vodi na Bavški Grintavec. Markacisti Planinskega društva Jesenice so jo ob tehnični podpori Planinske zveze Slovenije obnovili s sredstvi Zavarovalnice Triglav. Planinska pot je bila zaradi podora kar nekaj časa zaprta in je potrebovala temeljito sanacijo ter zamenjavo varoval.
Pot Zadnja Trenta–Bavški Grintavec je v akciji Naj planinska pot 2026 prejela največ glasov ljubiteljev gora in si tako zagotovila sredstva za obnovo. Akcija, ki je v sodelovanju Planinske zveze Slovenije (PZS) in Zavarovalnice Triglav od 20. aprila do 7. junija letos potekala že devetič, opozarja na pomen urejenih planinskih poti in izpostavlja nepogrešljivo vlogo markacistov.
Zahtevna obnova
Zmagovalna pot Zadnja Trenta–Bavški Grintavec poteka od Florija naprej po dolini Zadnje Trente, nato pa se preko planine Zapotok dolgo vzpenja do sedla Kanja. Od tu naprej se po strmem severnem pobočju vzpnemo s pomočjo varoval po zelo zahtevni planinski poti. Pot je ponovno odprta, vendar Bavški Grintavec ostaja resna in zahtevna gora, ki je tudi precej krušljiva, zato nas med vzponom ne sme presenetiti padajoče kamenje. Odpravimo se nanj primerno opremljeni, pripravljeni in z dolžnim spoštovanjem do gora.
»Obnova poti Zadnja Trenta–Bavški Grintavec je bila zaradi zahtevnega visokogorskega terena in posledic obsežnih podorov izjemno zahteven projekt. Zato nas še posebej veseli, da smo s pomočjo sredstev akcije Naj planinska pot 2026 pot po dolgih letih ponovno odprli in planincem omogočili varnejši vzpon na Bavški Grintavec. Za uspehom pa niso le sredstva, temveč predvsem znanje, požrtvovalnost in prostovoljno delo markacistov. Iskrena hvala vsem, ki so z glasovanjem podprli našo pot, še posebej pa markacistom PZS in Planinskega društva Jesenice, ki so v zahtevnih razmerah opravili izjemno delo,« je povedal Bojan Erjavšek, predsednik PD Jesenice.
Skrb za 10.000 kilometrov planinskih poti
Akcija Naj planinska pot opozarja, da urejene planinske poti niso samoumevne. V Sloveniji je več kot 10.000 kilometrov planinskih poti, za katere skrbi okoli 1.000 prostovoljnih markacistov, njihovo delo pa je pogosto zahtevno, nevarno in neopazno. Glasovanje je tako tudi izraz podpore njihovemu dolgoletnemu prizadevnemu delu.
»Z akcijo Naj planinska pot že vrsto let izpostavljamo pomen urejenih planinskih poti in predano delo markacistov, ki skrbijo za njihovo varnost in prehodnost. Veseli nas, da smo lahko v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Planinskim društvom Jesenice prispevali k obnovi poti na Bavški Grintavec. Ob tem želimo poudariti, da varnost in urejenost planinskih poti nista odgovornost zgolj markacistov, temveč vseh obiskovalcev gora. S spoštovanjem narave in odgovornim ravnanjem lahko pomembno prispevamo k ohranjanju gorskega sveta tudi za prihodnje generacije,« je povedala Maša Čeplak, vodja oddelka Upravljanje družbene odgovornosti v Zavarovalnici Triglav.
Obnovljenih devet planinskih poti
Od leta 2018, ko je akcija prvič zaživela, je bilo v celoti obnovljenih že devet planinskih poti – obnova lanske izbrane poti bo dokončana predvidoma letošnjo sezono.
Poti, ki so že bile izbrane v akciji Naj planinska pot:
- krožna pot Planina Blato–Planina pri Jezeru–Planina Dedno polje–Vrata (pod Zelnarico)– Prehodavci–Dvojno jezero–Štapce–Ovčarija–Planina pri Jezeru–Planina Blato
- Rečiška planinska krožna pot
- Bambergova planinska pot na Triglav z Luknje čez Plemenice
- pot, ki vodi s Kranjske koče na Ledinah na Koroško Rinko
- Hanzova pot, ki vodi od Koče na Gozdu na Prisojnik
- pot s Kamniškega sedla do Brane in Planjave
- Koželjeva pot ob Kamniški Bistrici
- pot od Jame Topla do Male Pece
- Logarska dolina–Okrešelj–Kamniško sedlo (obnovljena do Okrešlja)
- Zadnja Trenta–Bavški Grintavec
Fotografije: Edi Tomašič, Branko Jeršin in Hasan Felič