Za obnovitev zunanjosti in strehe cerkve sv. Cirila in Metoda v Radencih dobrih 300.000 €
Minulo zahvalno nedeljo je bilo še posebej veselo in slovesno v cerkvi Svetega Cirila in Metoda v Radencih, kjer je ob otvoritvi obnovljene zunanjosti, strehe in sten, sveto mašo ob somaševanju nekdanjega in sedanjega radenskega župnika Cirila Slapška in Štefana Krampača, daroval murskosoboški škof, mnsg. Peter Štumpf, ki je tudi blagoslovil obnovljena dela: cerkveno streho in betonske zidove cerkve. Že pred tem je domači župnik Krampač z velikim veseljem in hvaležnostjo, kot je dejal, sporočil, da so končali obnovo strehe in betonskih zidov župnijske cerkve. In prav na zahvalno nedeljo so se lahko v svoji župnijski cerkvi v Radencih zahvaljevali Bogu in vsem faranom, vodstvu radenske občane, dobrotnikom, pokroviteljem in donatorjem. Končni obračun za vsa dela so zanašala 306.000 €, od tega so že plačali 178.190 €. Ob pobiranju po domovih so zbrali 24.655 €, za kar so hvaležni župljanom.
„Z vašo pomočjo smo tako do sedaj že zbrali 60 % potrebnih sredstev. Prepričani smo, da bomo dolgove lahko kmalu poravnali. Nekateri morda še niste imeli možnosti ali iz različnih vzrokov niste mogli prispevati, nekateri pa ste pripravljeni, da bi še kaj darovali. Vabimo vas, da bi darovali po svojih zmožnostih. Hvala vsem za vašo darežljivost in velikodušnost. Naj vam Bog povrne“, je dejal radenski župnik Štefan Krampač. Člana gospodarskega župnijsko pastoralnega sveta, Vladimir Rantaša in Davorin Zamuda, sta s projekcijo slik orisala kronologijo obnove cerkve, kjer je bilo potrebno postoriti veliko, kajti zgradbo zgrajeno pred dobrimi tridesetimi leti, je čas dodobra načel. Tako so od 13. maja 2019 potekal obnovitvena dela. Na cerkveni strehi in pokončnih stenah so zameljali kritino in namesto svetlobnikov vgradili strešna okna. Istočasno je potekala sanacija betonskih zidov. Železno armaturo, ki je bila vidna in rjava, so očistili, zaščitili s premazom in z zaščitno malto za beton… Seveda, že pred tem sta finančno potrdila Škofija Murska Sobota in Salezijanski inšpektorat.
Pričetki aktivnosti obnove cerkve sicer segajo v leto 1999, s prvimi resnimi znaki dotrajanosti. Zaradi posledice staranja materialov, nespretne vgradnje materialov in same dotrajanosti materialov je prišlo na objektu do številnih napak. Z aktivnostmi in zbiranjem sredstev za obnovo cerkvene strehe je že pričel že prejšnji župnik Janko Ivančič, sedanji župnik Štefan Krampač pa je skupaj s predstavniki gospodarskega sveta iskal najugodnejši način obnove. Za izdelavo sanacijskega načrta je bilo med tremi ponudniki izbrano najugodnejše podjetje – Projekt invest d.o.o., Gornja Radgona. Smernice za obnovo je po temeljitem ogledu s projektanti podal arhitekt Blaž Slapšak. Ugotovljeno je bilo, da fazna gradnja ni možna, ampak sočasna izvedba vseh gradbenih faz. Oktobra 2018 je bil zaključen sanacijski načrt s popisi del in materiala za celotno obnovo. Na povpraševanje za sanacijo objekta se je odzvalo sedem ponudnikov. Pogajanja so iz cenovno- tehničnega vidika nadaljevali s podjetjema Knuplež in Stolnik. „Podjetje Knuplež je na podlagi pogajanj z dobavitelji in racionalizacije stroškov del, prvotno ponujeno ceno iz 469.909,13 €, znižalo na končno pogodbeno 298.000,00 €. Pocenitev projekta izven sanacijskega načrta je ponudilo podjetje Knuplež pri zamenjavi svetlobnikov s strešnim sistemom Velux in možnostjo avtomatskega odpiranja štirih oken. Izvajalec pridobi 30% popust za ves strešni materiala in kritino eternit. Testno sondiranje je pokazalo dobro ohranjeno strešno izolacijo iz kamene volne, ki je tako ostala. Tako je 3.11.2018 (natanko leto dni pred tokratnim blagoslovom op.p.) je s podjetjem Knuplež d.o.o. podpisana pogodba v vrednosti 298.836,49 €, podizvajalca obnovitvenih del sta bila Boris Demšar d.o.o. in Miran Rola s.p. Ker se je skupna kvadratura fasad iz pogodbenih 1.559,90 m² povečala na 1.921,90 m², je gospodarski svet potrdil dodatne količine v znesku 8.000,00 €, tako da se je strošek obnove povišal na 306.000,00 €“, sta povedala predstavnika gospodarskega sveta, ki dodajata, kako je dogovorjeno, da bodo izvajalcu vsa finančna sredstva nakazana najpozneje do konca leta 2019.
Župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda
V župniji Radenci, ki je bila ustanovljena 14. februarja 1977, so se na začetku zbirali v cerkvici svete Ane, ki stoji v parku v bližini Zdravilišča Radenci. Področje, ki spada v župnijo Radenci, je prej spadalo v župnijo Kapela (Radenci, Rihtarovci, Turjanci, Boračeva) in v župnijo Gornja Radgona (Šratovci). Soupravitelj župnije je bil najprej kapelski župnik salezijanec Ignac Lebar. Leta 1979 je postal prvi župnik salezijanski duhovnik Franc Levstek. Načrte za cerkev je naredil univ. dipl. ing. arh. Blaž Slapšak. Na različne načine so zbirali denarna sredstva. Veliko so zbrali župljani. Tudi pobratena župnija Stuttgart Rohr je darovala veliko ter izseljenci iz Amerike in Kanade. Cerkev s svojo zunanjo podobo poudarja, da je to kraj Božjega bivanja – šotor Najvišjega. Človek naj bi začutil to Božjo navzočnost, ko vstopi v cerkev. Božja bližina odrešuje in ozdravlja. Nova cerkev ob potoku in ob enem od izvirov zdravilne vode naj bi bila vsakemu „izvir žive vode“, ki pomaga, poživlja in tolaži. Zato lahko v cerkvi opazimo na več mestih simbol vrelca: na čelni strani oltarja, lestenci na stebrih ob oltarju, tabernaklju in krstnem kamnu.
Cerkev so začeli graditi 21. maja 1984 in blagoslovili temeljni kamen 1. julija 1984. Tretjega maja 1987 je škof dr. Jožef Smej blagoslovil štiri zvonove, škof dr. Franc Kramberger pa je posvetil novo cerkev 5. julija 1987, na praznik sv. Cirila in Metoda. Podobe v vitraju, ki je nad oltarjem (1990), reliefno podobo Marije Pomočnice kristjanov (1988) in svetega Cirila in Metoda ob vhodu v cerkev je naslikal salezijanski brat Ciril Jerič. Osrednja podoba predstavlja Kristusovo velikonočno skrivnost: trpljenje, smrt in vstajenje. Na levi strani sta upodobljena zavetnika cerkve in župnije sveti Ciril in Metod. Na desni strani blaženi škof Anton Martin Slomšek, škof Friderik Baraga, sveti Janez Bosko, sveti Dominik Savio, sveta Marija Dominika Mazzarello z mladimi. Orgle je izdelala orglarska delavnica Jenko (1992)… „V kraju, ki ga slovenski narod označuje s tremi srci, je svetišče, kjer si bodo ljudje krepili in poglabljali tri najlepše odlike: vero, upanje in ljubezen.” To so besede škofa, dr. Franca Krambergerja ob posvetitvi cerkve, 5. julija 1987, deset let po ustanovitvi župnije Radenci.
Zgodovina
Salezijanski duhovniki (Vinko Sraka, Franc Levstek, Ignac Lebar in kaplani: Anton Maučec, Gusti Horvat), ki so vodili župnijo Kapela, so v šestdesetih letih iskali možnosti, da bi otroke učili verouk v Radencih. Župnijska cerkev je bila za mnoge precej daleč, zato bi bil potreben tudi bogoslužni prostor. Leta 1967 so dobili v najem zdraviliško kapelo, ki pa je kmalu postala premajhna za številne vernike, ki so prihajali k bogoslužju. Takratna oblast ni dovolila, da bi začeli graditi novo cerkev. Kapelski župnik Ignac Lebar je spoznal, da bo treba najprej ustanoviti župnijo.
Škof Maksimiljan Držečnik je zato ustanovil 14.2.1977 župnijo sv. Cirila in Metoda, v katero so spadale poleg Radencev še vasi: Rihtarovci, Turjanci, Boračeva in Šratovci. Septembra 1979 je postal prvi župnik salezijanski duhovnik Franc Levstek. Kmalu (leta 1980) je salezijanska skupnost kupila od Marice Novak hišo, ki je služila za župnišče, ki ga je ob slovesnosti svete birme blagoslovil škof dr. Vekoslav Grmič. Ob koncu leta je KS Radenci sporočila, da ne nasprotujejo gradnji nove cerkve. Začele so se priprave. Avgusta 1981 je župnija dobila prvega kaplana Lojzeta Zupana. Župljani so začeli zbirati denarna sredstva, urejala se je dokumentacija, predvsem lokacijsko dovoljenje, ki so ga dobili leta 27.6.1983. Arhitekt Blaž Slapšak je pripravil načrte za novo cerkev. Župnik pa je na razne načine zbiral sredstva. Škof dr. Franc Kramberger je priporočil pomurskim dekanijam, da namenijo eno nabirko za novo cerkev v Radencih. Prijateljsko so se povezali že v letu 1982 z župnijo Stuttgart-Rohr.
V osemdesetih letih ni bilo lahko začeti graditi novo cerkev. Oblast ni bila naklonjena, zato je nagajala z dovoljenji. Bila je inflacija in zato pomanjkanje denarnih sredstev. Vendar župnik Franc Levstek kljub vsemu temu ni obupal, veroval je v uspeh in v božjo pomoč. Kmalu je začel z zbiranjem denarja, leta 1981 je obiskoval župljane na njihovih domovih in nabral precejšnjo vsoto za novo cerkev. Leta 1983 je celo prosil pomoč Evropsko škofovsko konferenco. Obiskal je veliko pomurskih župnij, kjer je prosil ljudi, da podprejo gradnjo nove cerkve. Bratska župnija Stuttgart-Rohr je zbrala pri “čajanki” veliko darov. Veliko vlogo pri povezovanju med župnijama je imel Franc Matjašec. Pomagal je tud Caritas iz Würtenberga in mnogi drugi. Izseljenci iz Amerike in Kanade so se čutili povezane z dogajanjem v Radencih in po svojih močeh pomagali. Domači župljani so postajali čedalje bolj povezani, velikodušni, darežljivi, in požrtvovalni. Leta 1982 je arh. Blaž Slapšak kot peto varianto predstavil načrt nove cerkve. Meseca julija so postavili na ogled maketo nove cerkve. Cerkev s svojo zunanjo podobo poudarja, da je to kraj božjega bivanja – Šotor Najvišjega. Človek naj bi začutil to božjo navzočnost, ko vstopi v cerkev. Božja bližina odrešuje in ozdravlja. Nova cerkev ob Boračevskem potočku in ob enem od izvirov zdravilne vode, naj bi nudila vsakemu ”izvir žive vode”, ki pomaga, poživlja in tolaži.
Uredilo se je lokacijsko dovoljenje in lastništvo zemljišča, kjer bo stala nova cerkev. 21. maja 1984 se je začelo graditi. Zaradi talne vode je arhitekt moral popraviti načrte za cerkev, tako da bo stala cerkev približno dva metra višje. Zato je bilo treba navoziti ogromno zemlje. Stroški gradnje so se zelo povečali zaradi gradnje zaklonišča. 27. maja 1984 je bil praznik svete birme in 1. julija blagoslovitev temeljnega kamna. Skupaj z listino je bilo v temelj vzidano nekaj kamnov: iz groba svetega Cirila v Rimu, iz bazilike sv. Adrijana pri Zalavarju ob Blatnem jezeru iz leta 850, kjer sta se zaustavila sv. Ciril in Metod, ko sta potovala proti Rimu in tudi kamni iz raznih krajev Svete dežele. Denarna sredstva so pritekala od blizu in daleč. Odločili so se, da bodo pod cerkvijo zgradili tudi dvorano, ker je cerkev morala stati tako in tako dva metra višje. Ljudje so sodelovali tudi tako, da so uvažali iz Avstrije baker, kar jim je bilo dovoljeno za določeno količino, ker so imeli obmejne prepustnice. Vendar so kmalu nastale težave in je oblast kmalu prepovedala. Denarna sredstva so zmanjkovala in župnik se je odločil, da gre v Ameriko in Kanado (leta1985) prosit pomoči slovenske izseljence. Nabral je lepo vsoto denarja. Gradnja cerkve je napredovala. Urejati so začeli že notranjost…
