Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ) Republike Slovenije je posredoval podatke o prekomerni prehranjenosti ljudi po občinah in v celotnem slovenskem prostoru. Prikazni so odstotki, koliko ljudi je v posamezni občini prehranjenih ali po domače, predebelih. V Sloveniji je tačas 24,9 odstotna prehranjenost ljudi. Po občinah Upravne enote Gornja Radgona, kjer je stanje večinoma kritično, je prekomerna prehranjenost sledeča: Na območju občine Apače je 36,7 odstotna; na območju občine Gornja Radgona 32,5 odstotna; na območju občine Radenci 23,3 odstotna in občine Sveti Jurij ob Ščavnici 33,3 odstotna. Tako je le v občini Radenci prekomerna prehranjenost ljudi pod slovenskim povprečjem.
Debelost je sicer kronična bolezen sodobnega časa za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu, kar je posledično povezano tudi z večjim tveganjem za pojav sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja, bolezni kostno mišičnega sistema in drugih bolezni. K nastanku pomembno prispeva nezdrava prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti, močan prispevek k tej problematiki pa imajo tudi genetska predispozicija osebe, nekatera zdravila, oglaševanje nezdrave hrane, sedeč življenjski slog ter okolje v katerem živimo in delamo.
Zavedati se je potrebno, da je debelost kompleksno bolezensko stanje, ki je povezano s številnimi presnovnimi spremembami v telesu. K zdravljenju je zato potrebno pristopiti strokovno, individualizirano, odgovorno, predvsem pa z multidisciplinarnimi pristopi, kjer so soudeleženi različni zdravstveni delavci: zdravnik, prehranski strokovnjak, strokovnjak za telesno dejavnost, psiholog in diplomirana medicinska sestra.
Z dokazi podprta znanost dandanes kaže tudi na to, da ne moremo vseh ljudi, ki imajo prisotno debelost, obravnavati na enak način. Cilj osebe, ki želi znižati telesno maso ter zdravstvenih delavcev, ki jim pri tem pomagajo, bi moral biti usmerjen predvsem v normalizacijo telesne sestave, kar pomeni, da je treba spremeniti način našega razmišljanja, kjer ima pomembno mesto tudi sprememba prehranjevalnih navad.
Neustrezna izbira živil, prevelike porcije hrane, pretirano poseganje po nezdravih prigrizkih, neustrezne vsebine avtomatov s hrano, enostaven dostop do hrane, velik izbor predelane hrane ter neurejen ritem prehranjevanja so pogosto ključni prehranski dejavniki, ki prispevajo k povišani telesni masi.
Kot pomoč ljudem, ki se soočajo s previsoko telesno maso ali debelostjo, je bila pripravljena publikacija z naslovom: Lahko jem pri prekomerni telesni teži in debelosti, ki ponuja številne nasvete in praktične napotke pri spreminjanju prehranjevalnih navad. (F.K.)
