Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravstveni dom Ljubljana sta pred pričetkom pilotnega Presejanja na okužbo s Helicobacter pylori in zdravljenja okužbe kot načina primarne prevencije raka želodca organizirala novinarsko konferenco, na kateri sta predstavila projekt TOGAS in raziskavo iskanja ter zdravljenja okužbe s H. pylori med pacienti ljubljanskega zdravstvenega doma.
Rak želodca je velik svetovni javnozdravstveni izziv. Predstavlja peto najpogosteje diagnosticirano
vrsto raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Leta 2020 je bilo po vsem svetu
odkritih več kot milijon novih primerov raka želodca in zabeleženih 800 tisoč smrti. Rak želodca ima
slabo prognozo, saj ga običajno odkrijemo pozno. V Evropi se stopnja petletnega preživetja giblje med
19 in 30 odstotki. V Sloveniji letno odkrijemo 450 novih primerov bolezni, 350 oseb letno umre zaradi
tega raka. Preprečevanje razvoja bolezni je tako najboljša metoda za zmanjševanje umrljivosti zaradi
raka želodca.
Kljub temu, da se pojavnost raka na želodcu po vsem svetu, tudi v Evropi, zmanjšuje, je breme te
bolezni še vedno veliko in v bližnji prihodnosti ne bo izginilo, če se ne bodo izvajali učinkoviti
preventivni ukrepi. Glede na to, da se prebivalstvo tako v svetu kot v Evropi stara, je pričakovati, da bo
absolutno število novih primerov še naraščalo. V Evropi pa ni na voljo učinkovitega načina presejanja
na okužbo s H. pylori in tudi ne endoskopskih programov sekundarne prevencije oziroma ugotavljanja
raka želodca v zgodnjem stadiju.
Pravočasno odkritje okužbe s H. pylori in zdravljenje okužbe bi zmanjšala pojavnost raka želodca do
63 %. Iskanje predstopenj raka in zgodnjega raka želodca bi bilo možno le z gastroskopskimi kontrolami
po starosti 40 let, kar pa se v Evropi ne izvaja.
Okužba z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori) je najpogostejša okužba pri ljudeh, saj ocenjujemo,
da je okužena polovica vseh prebivalcev. V Sloveniji je okužena četrtina prebivalcev. V starosti do 30
let je okuženih približno 20 odstotkov prebivalcev, v starosti 50–74 let pa 68 odstotkov prebivalcev.
Posameznik se običajno okuži do 10. leta starosti in potem okužbo nosi s seboj vse življenje. Možnost
nastanka okužbe je odvisna od higienskih razmer (oskrba s pitno vodo, urejena kanalizacija, število
otrok v sobi, osebna higiena …). Način prenosa je fekalno-oralen ali od staršev (predvsem mame) na
otroke. Če okužbo odkrijemo in ozdravimo v odrasli dobi, se ta pozneje ne ponovi (oziroma je
verjetnost ponovitve nižja od 1 odstotka).
Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov. Pri preostalih so klinični znaki lahko razjede
želodca ali dvanajstnika, bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi (bolečina v žlički), tiščanje v
zgornjem delu trebuha (tiščanje v žlički) ali zgodnja sitost. Zdravljenje občutno zmanjša tveganje za
razvoj raka želodca, saj v skoraj 90 odstotkih prepreči njegov nastanek. Z zdravljenjem okužbe
zmanjšamo tudi možnost za nastanek ulkusa (razjede) na želodcu in dvanajstniku, gastritisa (vnetje
želodčne sluznice), dispepsije (občutek polnosti, napihnjenost, pekoča bolečina, spahovanje, slabost),
anemije zaradi pomanjkanja železa, limfoma MALT, pomanjkanja vitamina B12, avtoimunske bolezni
idiopatska trombocitopenična purpura. Če imate katerega od znakov okužbe, se obrnite na svojega
osebnega zdravnika.
Ključna težava je torej v pomanjkanju vzpostavljenih programov za zgodnje odkrivanje in
preprečevanje bolezni v evropskih državah. Tako raka želodca običajno odkrijejo šele v napredovali
fazi, ko bolniki opravijo preiskave, da bi raziskali s tem povezane simptome. Posledica tega je slaba
prognoza in nizka stopnja preživetja. »Program presejanja na okužbo s Helicobacter pylori in zdravljenja okužbe je znanstveno dokazano učinkovit in cenovno najugodnejši pristop k preprečevanju raka želodca, kar priznavata tudi SAPEA in Evropska komisija,« poudarja prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja projekta v Sloveniji.
Projekt TOGAS – Na poti do presejanja raka želodca v Evropski Uniji je sofinanciran s sredstvi EU preko
programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency). V okviru
projekta bo v šestih državah članicah EU izvedena pilotna raziskava testiranja in zdravljenja okužbe v
populaciji 30–34 let. Skupaj z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka (IARC) in drugimi strokovnjaki
bodo na podlagi zaključkov pripravili priporočila za program primarne preventive raka želodca.
Splošni cilj evropskega projekta TOGAS je torej zagotoviti manjkajoče znanje, z izvedbo treh pilotnih
študij, od katerih je vsaka namenjena obravnavanju posebnih vidikov presejanja na raka želodca in
njegovega zgodnjega odkrivanja. Rezultati tega projekta bodo pomagali oblikovalcem politik pri
vključevanju presejanja na raka želodca v njihove prednostne naloge na področju zdravstvenega
varstva.
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja pilotne raziskave 1 evropskega projekta TOGAS, je
na novinarski konferenci poudaril, da je »največji problem, da 80 % okuženih z bakterijo H. pylori nima
nobenega simptoma ali znaka bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bakterije H. pylori ključnega pomena
za zmanjšanje tveganja za nastanek raka želodca in drugih s tem povezanih zdravstvenih težav. V pilotni
raziskavi 1, ki bo vodi NIJZ, bo za odkrivanje in zdravljenje okužbe s H. pylori povabljenih 6.000
zavarovancev ZD Ljubljana. Pomembno je, da se vsi mladi, ki prejmejo vabilo, nanj tudi odzovejo.«
Pilotno presejalno testiranje na okužbo s H. pylori bodo v okviru projekta TOGAS izvedli v
Zdravstvenem domu Ljubljana (ZD Ljubljana). V raziskavo bo vabljena skupina mladih odraslih (6.000
pacientov ZD Ljubljana v starosti od 30–34 let), ki jih bodo testirali na H. pylori in zdravili ob
morebitnem pozitivnem rezultatu na okužbo. Potrjena in zdravljena okužba s H. pylori lahko
pomembno izboljša zdravje in počutje posameznika, ki mu okužba povzroča različne želodčne težave.
Ozdravitev okužbe s H. pylori pa dolgoročno v do 89 % zmanjša možnost nastanka raka želodca.
Strokovna direktorica ZD Ljubljana, Tea Stegne Ignjatovič, dr. med., spec., je na novinarski konferenci
predstavila pomen sodelovanja ZD Ljubljana pri projektu TOGAS in dodala »V ZD Ljubljana verjamemo,
da projekti in raziskave v osnovnem zdravstvu ter uvajanje novosti pomembno povečajo kakovost in
strokovnost zdravstvene oskrbe naših pacientov. Tako smo v dosedanjih projektih med drugim
uspešno preizkusili izvajanje telemedicinskih storitev, uvedli smo laičnega svetovalca. V februarju 2024
bomo v sodelovanju z NIJZ pristopili k izvedbi prve mednarodne klinične raziskave v ZD Ljubljana pod
imenom „Testiraj in zdravi Helicobacter pylori za preprečevanje raka želodca“. S to raziskavo bomo
prvič v EU preizkusili program presejanja raka želodca s presejalnim testiranjem na bakterijo
Helicobacter pylori.«
Pomembno je, da se vsi mladi, ki bodo prejeli vabilo za sodelovanje, odzovejo in sodelujejo. Le tako
bomo prišli do podatkov in zagotovili manjkajoče znanje, ki temelji na dokazih ter bo nadalje
uporabljeno za oblikovanje načrta in izvajanje ustreznega preprečevanja raka želodca po vsej EU.
