Za divje opraševalce zasadili 2.300 metrov mejic ali drevesno-grmovnih pasov
Javni zavod Krajinski park Goričko (JZ KPG) je januarja s pomočjo izbranega zunanjega izvajalca zasadil več kot 1.500 sadik avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Zasaditev, izvedena v okviru čezmejnega projekta BEE(A)WARE, je potekala na 12 lokacijah med Kobiljem in Lendavo. Osnovni namen akcije je vzpostaviti drevesno-grmovne pasove ali mejice, ki bodo divjim opraševalcem v prihodnosti služile za prehranjevanje in gnezdenje. S tem namenom je JZ KPG za sadike, ki bodo v prihodnje tvorile mejice, izbral 12 avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst, ki so pri nas splošno razširjene. Med drugim so to črna jelša, divja češnja, divja hruška, lipovec, hrast dob, navadni glog, črni trn in druge. Sajenje je potekalo na zemljiščih v lasti občine Kobilje, Dobrovnik, Turnišče, Lendava in Beltinci ter na enem zasebnem zemljišču in zemljišču v upravljanju JZ KPG. Za izbiro pretežno občinskih zemljišč se je JZ KPG odločil in dogovoril z župani, ker verjame, da je na teh zemljiščih večja verjetnost, da bodo takšni drevesno-grmovni pasovi na dolgi rok tudi obstali.
Kot je povedal Gregor Domanjko iz JZ KP Goričko, z vsako občino je JZ KPG sklenil dolgoročno pogodbo o varstvu mejic, v kateri je opredelil vsakoletno ravnanje z mejicami za namene varstva in ohranjanja mejic. „Poleg osnovnega namena, ki ga bodo imele mejice za opraševalce, bodo mejice v intenzivni kmetijski krajini ravninskega dela Prekmurja predstavljale protivetrne pasove in koridorje za prehajanje divjih opraševalcev med Krajinskim parkom Goričko in Biosfernim območjem Mura-Drava-Donava v Sloveniji in na Hrvaškem,“ dodaja Domanjko.
Drevesa rastejo na razdalji dva do tri metre (Foto: Gregor Domanjko)