Občina Gornja Radgona je po osamosvojitvi, oz. nastanku sedanje manjše lokalne skupnosti, razglasila šest častnih občanov. Izmed slednjih so trije (Slavko Lončarič, Majda Bickey in Vinko Rous) še živi, trije (akademik Anton Trstenjak, mnsg. Franc Puncer in Cilka Dimec Žerdin) žal niso več med nami. Cilka, ki je na današnji dan,19. maja 2017, je v bolnišnici Murska Sobota umrla, je bila rojena 4. novembra 1930 v Žižkih pri Črenšovcih.
Pokojna Cilka je končala nižjo gimnazijo v Lendavi in učiteljišče v Mariboru. Kot učiteljica po dekretu je leto dni službovala na osnovni šoli v Stogovcih, kjer je med drugim pisala tudi kroniko kraja. Študij je nadaljevala na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, smer defektologija. Po enoletni praksi v Mariboru je leta 1956 v Gornji Radgoni postala ravnateljica prve šole za učence s posebnimi potrebami v Pomurju. To funkcijo je z vmesnimi prekinitvami zaradi dodatnega študija opravljala vse do upokojitve. Diplomirala je še na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani in na Visoki šoli za defektologijo v Zagrebu. V letih službovanja je trud za duševno prizadete razširila na različne ravni, od najmlajših do odraslih, ki so potrebovali oskrbo. Zaslužna je tudi za razvoj posebnega šolstva drugod v Pomurju. V okviru Zavoda za šolstvo je bila osem let svetovalka za posebne šole v Pomurju.
Dogodke, ki so jo spremljali skozi šolsko službo ter izkušnje svoje stroke je skrbno beležila in jih izdala v več knjigah. Za učence posebnih šol in nižjih razredov osnovnih šol je napisala še tri zbirke zgodbic, prilagojene njihovi ravni razumevanja. Leta 2005 pa je v knjigi zbrala pričevanja, spomine in druge vire o teologu dr. Antonu Trstenjaku, saj je tudi sama živela v Rodmošcih, njegovem rojstnem kraju. Večino svojih knjig je izdala v samozaložbi.
Junija leta 2022 je Pomurski muzej Murska Sobota v sodelovanju z Art Klubom 7 Gornja Radgona v Špitalu pripravil razstavo o življenju in delu častne občanke Gornje Radgone. Posebnost razstave so bile šahovske garniture, ki jih je zbirala skozi svoje življenje. Med drugim je tako za sabo pustila eno največjih (več kor 120) šahovskih garnitur, ne le v Sloveniji, temveč tudi širše.
