Ker je Sveti Martin umrl 8. novembra, goduje pa 11. novembra, je zanimivo prebrati zgodbo o tem priljubljenem svetniku. Sveti Martin bi se naj rodil okrog leta 316 v Sombotelu na Madžarskem, umrl pa je 8. novembra leta 397 v Candesu v Franciji. Čeprav njegova starša nista bila kristjana, je Martin že kot otrok spoznal krščanstvo in se pri 10 letih odločil za vstop v katehumenat (uvajanje v krščanstvo). Želel je postati puščavnik. Takrat pa mu je oče preskrbel vojaško službo, zato se je Martin pridružil rimski vojski, ki je odhajala v Galicijo (današnjo Francijo). Martin je kmalu postal častnik. Iz tega časa je dogodek, ki je dokončno začrtal Martinovo usodo.
V mrzlem zimskem jutru je pred mestnimi vrati mesta Samarobriva (danes Amiens – severno od Pariza v Franciji) srečal berača. Ker ni imel nič drugega, kar bi mu lahko podaril, je prerezal na pol svoj topli vojaški plašč in podaril eno polovico beraču. To dejanje je bilo zanj prvi korak spreobrnitve. Kmalu po tem je bil krščen in je pustil vojaško službo. Kmalu je postal učenec sv. Hilarija. Po nekaj letih se je Martin odpravil misijonarit v rodno Panonijo, kjer se je začel širiti arianizem. Arijanski škofje so ga kmalu pregnali in Martin se je umaknil na otok Gallinara (pri mestu Albengo, Italija), kjer je dolgo živel kot puščavnik. Okoli leta 350 se je vrnil v Poitiers k sv. Hilariju. V bližnjem kraju Ligugeu si je postavil puščavniško celico, ki se je v poznejših stoletjih razvila v znamenit samostan. Leta 371 so ga izvolili za škofa v Poursu (severno od Poitiersa) – pri ljudeh je bil namreč zelo priljubljen zaradi skromnosti. Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se vernikom skril, njegovo skrivališče pa so izdale goske z gaganjem. Tudi ko je sprejel mesto škofa, je ostal neizmerno skromen. Ni se preselil v škofijo pač pa je živel z menihi v revnih kočah pred mestnimi vrati (iz teh koč je pozneje nastal slavni samostan Marmoutier). Do smrti je bil škof Martin znan zlasti po svojem zavzemanju za reveže in po nasprotovanju pomehkuženi duhovščini, ki se je v tistem času vedno bolj oddaljevala od Kristusovega zgleda skromnosti. Umrl je 8. novembra 397, pogreb pa je bil 11. novembra.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je na območju Slovenija ta čas 8.727 moških z imenom Martin. Gre za ime, ki je med moškimi imeni v Sloveniji na 25. mestu. Martin je ime, ki ga starši podajo svojim otrokom še tudi v tem času, saj je bilo denimo po letu 2011 ime dano 643. otrokom. Na območju Pomurje je ta čas 433 moških z imenom Martin. V Pomurju je ime Martin na 31. mestu med moškimi imeni. Tudi ženska oblika imena Martin, to je Martina, je kar priljubljena. Ta čas je namreč po statističnih podatkih na območju vse Slovenije 7.373 žensk s tem imenom. Gre za ime, ki je na 26. mestu med vsemi ženskimi imeni v Sloveniji. V zadnjih desetih letih je ime sicer nekoliko manj cenjeno, saj so starši od leta 2011 naprej na območju vse Slovenije dali ime le 70 deklicam. Na območju Pomurja ima ta čas ime Martina 483 žensk. Gre za ime, ki je med ženskimi imeni v Pomurju na 17. mestu. Na območju Slovenije je 81 cerkva posvečeno svetemu Martinu. Na območju Pomurja so te cerkve v Domanjševcih, Kobilju in Martjancih. (F.K.)
