Janez Ošlaj se je rodil v Bogojini, na Štefanovo, 26. decembra 1924, očetu Francu Ošlaju in materi Barbari, roj. Lopert. Krščen je bil naslednji dan, na praznik evangelista Janeza. Po osnovni šoli v domačem kraju je nadaljeval srednješolski pouk kot gojenec Marijanišča v Veržeju. Odločil se je za duhovniški poklic. Nanj se je pripravljal kot gojenec lavantinskega duhovskega semenišča. Na praznik apostolov Petra in Pavla, 29. junija 1953, je bil v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Štiri leta je kaplanoval pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, nato pa je 38 let zavzeto opravljal dušno pastirstvo v Apačah (3 leta kaplan, 15 let župnijski upravitelj in 20 let župnik). Leta 1995 se je zaradi bolezni odpovedal župniji Sv. Marije Vnebovzete v Apačah in se naselil v Gornji Radgoni. Tu je v župniji Sv. Petra veliko pomagal (spovedovanje, pridiganje, maševanje). Umrl je 14 marca 2009 v murskosoboški bolnici.
Od njega so se najprej poslovili verniki v Gornji Radgoni, kjer je zadnja leta pomagal, v torek, 17. marca 2009, popoldne pa je bil pogreb v Bogojini. Sveto mašo je vodil murskosoboški škof ordinarij msgr. dr. Marjan Turnšek, ki je v uvodnem nagovoru omenil, da je bil pokojni župnik posoda, krhka, a vendar dragocena. Pokojni župnik je to posodo polnil na svojih dušnopastirskih postajah z vestnim delom, z molitvijo, z žrtvijo. Ob škofu Turnšku so sodarovali sveto daritev mariborski pomožni škof in bogojinski rojak dr. Jožef Smej, generalni vikar soboške škofije msgr. Franc Režonja in še 32 duhovnikov. Ob oltarju sta bila še dva diakona.
Škof Smej je orisal življenjsko pot pokojnega zlatomašnika, ki je bil rojen 26. decembra 1924 v Bogojini in je postal duhovnik v težkih povojnih časih. Odlikovala ga je skromnost, pa tudi odločnost in pastoralna modrost. Ob koncu svete maše so se od priljubljenega župnika poslovili predstavnica župnije Apače, radgonski župnik Franc Hozjan ter bogojinski župnik Stanislav Zver. Vsi so izražali hvaležnost Bogu za dobrega duhovnika in dodajali prošnjo, da bi Bog poklical nove duhovnike iz bogojinske župnije in vse soboške škofije.
Pokojnega zlatomašnika so nato zbrani pospremili na bogojansko božjo njivo, kjer bo njegovo telo čakalo vstajenja. (M.S.)
