Upokojeni mariborski pomožni škof obeležil visok življenjski jubilej
V soboto, dan po Valentinovem je visok življenjski jubilej, 98. rojstni dan, obeležil upokojeni mariborski pomožni škof, msgr. dr. Jožef Smej, ki še vedno prejema čestitke z vseh strani. Dr. Smej gotovo sodi med izjemne ljudi, ki se je poleg duhovniške in škofovske službe ukvarjal tudi s pesnjenjem, pisateljevanjem, prevajanjem in proučevanjem cerkvene zgodovine. Med drugim je častni občan Murske Sobote, Moravskih Toplic in Maribor, prejel je tudi Madžarski zlati križ za zasluge s strani Republike Madžarske, predsednik Borut Pahor pa mu je podelil Red za zasluge za življenjsko delo in bogat prispevek k duhovni nacionalni kulturi Slovencev. Jesen ali kot sam pravi zimo življenja preživlja v Domu svetega Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer se dobro počuti.
Po
podatkih Rimskokatoliške cerkve na Slovenskem je msgr. dr. Jožef
Smej bil rojen 15. februarja 1922 v Bogojini. V bogoslovje je vstopil
v Mariboru, končal pa ga je v Sombotelu, kjer je 8. decembra leta
1944 (na praznik Brezmadežne) prejel mašniško posvečenje. Med
letoma 1944 in 1948 je deloval kot kaplan v Dokležovju, Dobrovniku
in Turnišču. Nato pa je bil do leta 1969 najprej kaplan ter pozneje
župnik in dekan v Murski Soboti. Leta 1969 se je preselil v Maribor,
kjer je med drugim opravljal službo stolnega kanonika, člana zbora
škofovih svetovalcev, naddekana, stolnega prošta mariborskega
stolnega kapitlja in generalnega vikarja. Za mariborskega pomožnega
škofa je bil imenovan 25. aprila 1983, posvečen pa 23. maja istega
leta. 18. junija 2009 se je upokojil. Njegovo škofovsko geslo se
glasi: »Milosti
polna, spomni se«.
Življenjsko delo mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja
je obsežno in vsestransko, saj se je poleg duhovniške in škofovske
službe ukvarjal tudi s pesnjenjem, pisateljevanjem, prevajanjem in
preučevanjem cerkvene zgodovine. Nenehno se je zanimal za kulturno
preteklost in za življenje ljudi, ki so med Muro in Rabo stoletja
ohranjali vero in slovenstvo. Napisal je več izvirnih znanstvenih in
leposlovnih del, sodeloval je pri prevajanju Bogoslužnega
molitvenika,
Zakonika
cerkvenega prava,
Svetega
pisma stare
in nove zaveze ter komentarjev k psalmom. Skoraj od duhovniškega
posvečenja se je Jožef Smej poglabljal v življenje in delo dr.
Franca Ivanocyja in njegovih sodelavcev, ki so v drugi polovici
prejšnjega stoletja obračali kolo zgodovine in kulture med Muro in
Rabo. Bibliografija njegovih del obsega več kot 150 enot, med
katerimi so v veliki meri samostojne knjižne publikacije. Znanstvene
razprave so bile največkrat objavljene v Časopisu
za zgodovino in narodopisje,
v Zgodovinskem
časopisu,
Slavistični
reviji
in drugih zbornikih, pogosto pa je objavljal tudi v časopisu
Stopinje.
Škof Smej je bil pri Slovenski
škofovski konferenci
odgovoren za Slovenski
ekumenski svet
(SES), kot gost pa se je udeleževal tudi letnih plenarnih zasedanj
Madžarske
škofovske konference.
Upokojeni mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej je 8.
junija 2015 prejel visoko madžarsko državno odlikovanje Madžarski
zlati križ za zasluge.
Priznanje je sad njegovega poznavanja madžarske literature ter
prevodov klasičnih romanov iz 19. in 20. stoletja iz madžarščine
v slovenščino. Škof Smej je 19. oktobra 2015 v počastitev
praznika MO Maribor prejel naziv častnega občana, ki je “od
prihoda v Maribor leta 1969, ko je postal stolni kanonik, do danes s
svojim obsežnim življenjskim delom, kulturnim in duhovnim
ustvarjanjem pomembno prispeval k znanstveni, kulturni in duhovni
obogatitvi mesta Maribor”.
Predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor je škofu Smeju 31. marca 2016 podelil državno odlikovanje Red za zasluge za življenjsko delo in bogat prispevek k duhovni nacionalni kulturi Slovencev. V utemeljitvi so zapisali, da “opus škofa Smeja ni namenjen le pripadnikom njegove verske skupnosti, nenehno se je zanimal za kulturo in ljudi, ki so med Muro in Rabo stoletja ohranjali svojo vero in narodnost. Pomemben prispevek k duhovni kulturi je dal tudi s svojo človeško držo. Velja za človeka visoke integritete, iskrenega zagovornika strpnosti in medsebojnega razumevanja, zaradi česar ima posebno mesto v srcu Slovencev, še posebno Prekmurcev, ki so ga uvrstili med osebnosti leta 2000“…
