Samostojnost, svoboda in mir so temeljne vrednote, ki so v Sloveniji po osamosvojitvi leta 1991 dobile nov pomen. Te vrednote niso samoumevne, temveč so plod nenehnega razvoja in prizadevanj. Kljub občasnim poskusom rušenja le-tega, smo Slovenci lahko ponosni, da stopamo po poti miru, ki smo si ga tako želeli že konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zavedati se moramo, da »svoboda ni darilo, ampak naloga«. Torej aktivna odgovornost, ki zahteva nenehno delovanje in ohranjanje obstoječega stanja v državi.
Pot Slovenije od osamosvojitve do danes
Slovenija je po razpadu Jugoslavije leta 1991 stopila na samostojno pot, kar je bil drzen korak, ki so ga zaznamovali močno domoljubje in enotnost naroda. Vojna za Slovenijo, ki je trajala zgolj deset dni (njej v Gornji Radgoni vsako leto učence OŠ seznanjamo z zgodovino dogajanj med agresijo JLA v mestu ob Muri), je potrdila odločenost Slovencev za lastno državo in jim omogočila miren prehod v neodvisnost. Bilo je veliko poguma, odločnosti, čeprav malo znanja in izkušenj. A smo kljub temu uspeli. Od takrat naprej je Slovenija prehodila dolgo pot. Postala je članica Evropske unije in Nata, kar je okrepilo njeno mednarodno pozicijo in prispevalo k stabilnosti v regiji. Ekonomsko se je razvijala, čeprav so jo občasno prizadele tudi krize. Pomembno je poudariti, da je bil celoten proces osamosvojitve in nadaljnjega razvoja prežet z zavedanjem o pomenu miru in stabilnosti, saj so bile izkušnje prejšnjega sistema še zelo žive.
Pomen demokracije, svobode govora in človekovih pravic
Demokracija je temelj slovenske države. Omogoča, da državljani soodločajo o svoji prihodnosti preko volitev in drugih oblik participacije. V Sloveniji se je demokracija razvijala postopoma, soočala se je z izzivi, kot so korupcija, polarizacija in nihanja v zaupanju v institucije. Kljub temu je demokratični sistem ostal stabilen, kar je ključno za ohranjanje miru in blaginje. Zdi se, da še vedno ni vsem povsem jasno, kaj demokracija je, a se trudimo vsi, da jo ohranjamo in skrbimo (s svobodo govora), da na dobi slabšalnega prizvoka. Ta pa je eden od stebrov demokratične družbe. V Sloveniji je ustavno zagotovljena in omogoča posameznikom in medijem, da izražajo svoja mnenja brez strahu pred cenzuro ali represalijami. Ta svoboda je ključnega pomena za delovanje kritične javnosti, ki nadzira oblast in spodbuja odprto razpravo o pomembnih vprašanjih. Seveda pa svoboda govora ni neomejena in mora spoštovati dostojanstvo in pravice drugih.
Človekove pravice pa so univerzalne in nedotakljive. V Sloveniji so vpete v ustavo in so temelj pravnega reda. Vključujejo pravico do življenja, svobode, varnosti, enakosti, poštenega sojenja in mnoge druge. Varovanje človekovih pravic (na njimi bdi Varuh človekovih pravic) je stalni proces, ki zahteva pozornost in angažiranost tako države kot civilne družbe. Kršitve človekovih pravic, kjerkoli se zgodijo, predstavljajo grožnjo miru in stabilnosti. Občasno se zdi, da so kršene komu tudi v Sloveniji (LGBT, ženske, starejši, tudi otroci …).
Razmišljanje o prihodnosti
Slovenija je v preteklih treh desetletjih in pol dosegla veliko na področju samostojnosti, svobode in miru. Vendar pa izzivi ostajajo. V sodobnem svetu, ki ga zaznamujejo globalne spremembe, tehnološki napredek in nove grožnje, je ključnega pomena, da se te vrednote nenehno negujejo in branijo. Danes se močno razvija na več področjih, sooča pa se tudi z nekaterimi ključnimi izzivi, tako na gospodarskem, političnem kot družbenem področju.
Slovenija je precej odprto gospodarstvo, močno odvisno od mednarodne trgovine. V zadnjem času se sooča z upočasnitvijo gospodarske rasti. Umar (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj) je znižal napoved rasti BDP za leto 2025 na 2,1 odstotka, Banka Slovenije pa celo na 1,3 odstotka. To je morda le eden od pokazateljev, da delamo dobro. Vsi, tako javni sektor, kot seveda tudi gospodarstvo, ki morata dobrobit družbe pri nas soustvarjati skupaj.
Slovenija ostaja parlamentarna demokratična republika s stabilnim političnim sistemom. Kljub temu se sooča z izzivi na področju konkurenčnosti (uvrstitev na IMD lestvici je ostala na 46. mestu) in poslovnega okolja. Gospodarstveniki poudarjajo potrebo po stabilizaciji poslovnega okolja, zmanjšanju obremenitev in reformi izobraževalnega sistema.
Čeprav se Slovenija danes sooča z nekaterimi gospodarskimi izzivi, ima potencial za nadaljnji razvoj, zlasti na področju zelenih tehnologij, digitalizacije in krepitve mednarodne konkurenčnosti. Ključno bo usklajeno delovanje države, gospodarstva in civilne družbe za premagovanje izzivov in izkoriščanje priložnosti. Morda bo treba še več poudarka dajati turistični branži, predvsem pa našim znanstvenikom, ki nas glede na število prebivalcev uvrščajo v sam evropski, če že ne svetovni vrh.
Ponosni smo lahko, da smo Slovenci, ki smo pred desetletji skupno rekli NE stagnaciji na vseh področji v nekdanji skupni državi ter se ozrli v boljšo prihodnost, v kateri danes tudi dobro živimo. (Doc. dr. mag. Bojan Macuh)
