Mladost je danes odmevala tudi na Mladinskem svetu Slovenije, kjer smo izvedli Posvet:
Duševno zdravje mladih 2023, ki je potekal v Fantastičnih prostorih v Ljubljani. Osredotočili
smo se na prepoznavanje aktualnih težav na področju duševnega zdravja, s poudarkom na
preventivni dejavnosti, njenih sistemskih, informacijskih, kadrovskih in finančnih izzivih.
Skozi aktivnosti so se vabljeni deležniki tudi med seboj spoznali in povezali, kar bo v prihodnje
zagotovo prispevalo k boljšim pristopom k problematiki duševnega zdravja. Kot izhodišče smo
uporabili mnenjski dokument Mladinskega sveta iz l. 2019 – Duševno zdravje mladih.
Posveta so se udeležili predstavniki mladinskih organizacij, srednjih šol, visokošolskih
institucij, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), centrov za duševno zdravje otrok in
mladostnikov ter nekaterih nevladnih organizacij.
V prvem delu posveta smo prisluhnili zastopnikom različnih institucij, ki so predstavili svoje
preventivno delo na področju duševnega zdravja mladih. Mreža MaMa je na posvetu
predstavila projekt Mladinski centri za duševno zdravje mladih, Urška Pavlovič iz MC Zagorje
je govorila o podpori prostovoljcem in mladinskim delavcem, BIC Ljubljana pa so predstavili
preventivne aktivnosti, ki jih izvajajo za izboljšanje odnosov med mladimi in učitelji.
Drugi del posveta je potekal po skupinah, kjer so udeleženci naslavljali področje duševnega
zdravja skozi različne perspektive. Pogovarjali so se o tem, kako razumejo pomen duševnega
zdravja znotraj svojih organizacij, izpostavljali izzive, s katerimi se srečujejo na tem področju,
odkrivali načine, s katerimi lahko sami naredijo pomembne korake in iskali rezerve, ki jih imajo
znotraj institucij. Zapisali so tudi zahteve, ki jih imajo do državnih institucij in ugotavljali, ali
so dovolj medsektorsko povezani. Na koncu je sledil še najpomembnejši del: deljenje dobrih
praks, uporabnih informacij, projektov in spletnih mest. Prav to je namreč najbolj pomemben
in dragocen trenutek takšnih dogodkov.
Na področju izzivov so udeleženci navajali težave z zagotavljanjem sistemskega financiranja
projektov, neurejenost psihološke in psihoterapevtske dejavnosti, izzive pri sistemizaciji
delovnega mesta šolskega svetovalnega delavca in preveliko obremenjenost teh delavcev,
pravočasen dostop do strokovne pomoči in pomanjkanje povezovanja ter sodelovanja med
različnimi sektorji. Od državne ravni si želijo več podpore, več formalnega priznavanja in
vrednotenja mladinskega dela ter zagotavljanje dolgoročnih programov. Prav tako so prisotni
izrazili željo po vključevanju športa, kulture in umetnosti v preventivno dejavnost na področju
duševnega zdravja. Želijo si nacionalnih programov preventive za področje duševnega zdravja
mladih, ki bi jih lahko prevzeli in izvajali tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Za področješolstva pa bi bili veseli sistemske pomoči, dodatnih izobraževanjih in možnosti
debirokratizacije.
Udeležence sta nagovorili direktorica Urada RS za mladino in predsednica MSS Eva Kotnik.
Predsednica MSS je med drugim povedala: “Področje duševnega zdravja mladih je vse bolj
pomembno, potreba po širšem družbenem odzivu vedno večja. Duševno zdravje je v Sloveniji
premalo naslovljeno in sistemsko urejeno. Na Mladinskem svetu Slovenije skupaj z
organizacijami članicami spremljamo področje in pripravljamo stališča in nabore ukrepov, za
katere menimo, da lahko znatno pripomorejo k preventivi na področju duševnih stisk mladih.
Na ta posvet pa smo poleg mladih povabili tudi predstavnike šolstva in zdravstva, da lahko
skupaj pridemo do celostnih rešitev pri ustvarjanju spodbudnega okolja za odraščanje.”
V. d. direktorice Urada RS za mladino mag. Tina Kosi pa je izpostavila: “ Mladi se soočajo s
številnimi izzivi in pritiski, ki lahko negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje. Zavedati se
moramo, da je duševno zdravje mladih ključnega pomena za njihov celovit razvoj in uspeh v
življenju. Zato je nujno, da okrepimo mladinske politike, namenjene podpori njihovega
duševnega zdravja. Ena od ključnih nalog okrepitve mladinskih politik je zagotoviti dostopnost
ustrezne pomoči mladim, ki se soočajo z duševnimi težavami. Poudariti želim tudi pomemben
vpliv mladinskega dela na duševno zdravje mladih. Mladinsko delo predstavlja varno okolje,
kjer mladi lahko razvijajo svoje potenciale, izražajo svoje interese in se povezujejo z drugimi
mladimi. Zato so vsi dogodki, kot je današnji, ključnega pomena.”
