Podatek, da se je po raziskavi med slovenskimi mladimi pomembno povečal delež tistih, ki se umeščajo na desno stran političnega prostora, je sociološko zelo zanimiv, vendar ga je treba razlagati previdno. Raziskava Politics is Back je za leto 2024 pokazala, da se je delež mladih, ki se uvrščajo na desno stran lestvice, pomembno povečal: 24 % se jih je opredelilo kot desnih in 11 % kot skrajno desnih, medtem ko je bilo 46 % mladih na politični sredini. Če obe desni kategoriji seštejemo, dobimo približno 35 %, zato je pri navajanju podatka 42 % pomembno vedno pojasniti, iz katere raziskave, starostne skupine in metodologije izhaja. Hkrati novejše raziskave in analize nedvomno potrjujejo, da se je med slovensko mladino zgodil opazen premik v desno in da se je povečala tudi politična angažiranost mladih (slednje je lahko zelo pozitiven znak).
Političnega pomika v desno pa ne smemo samodejno enačiti s skrajno desnico. Mladi, ki se opredeljujejo kot desni, so lahko zmerni konservativci, krščanski demokrati, ekonomski liberalci, nacionalni konservativci ali privrženci desnega populizma. Le manjši del lahko zagovarja stališča, ki jih upravičeno označujemo kot radikalno ali skrajno desna. Sociološko bi bilo zato napačno trditi, da se je tretjina ali skoraj polovica slovenskih mladih »radikalizirala«. Prej lahko govorimo o desnem političnem obratu oziroma premiku, ki ima različne vzroke in različne intenzivnosti.
Strah, a pred čim
Eden najpomembnejših razlogov za ta premik je občutek negotovosti. Današnja generacija mladih je odraščala ob gospodarskih in političnih krizah, pandemiji, vojni v Evropi, inflaciji, stanovanjskih problemih in vse bolj negotovih zaposlitvenih možnostih. Čeprav so življenjske okoliščine posameznikov različne, je za pomemben del generacije značilen občutek, da prihodnost ni samoumevno boljša od sedanjosti. Prav v takšnih razmerah postanejo privlačnejša politična sporočila, ki obljubljajo več reda, varnosti, nadzora in jasnejših pravil, četudi niso najbolj realna. Desna politika mladim morda zato ne pomeni nujno predvsem ideološke konservativnosti, ampak odgovor na občutek, da obstoječi sistem ni sposoben zagotoviti stabilne prihodnosti. Zato seveda pričakujejo premik na boljše. Postavlja se vprašanje, ali jih bo trenutna oblast zadovoljila, saj se bolj ali manj ukvarja z lastnimi težavami, kot bi prisluhnila mladim in ljudem nasploh.
Vseeno moram dodati, da je prisotna tudi širša kriza zaupanja v politične in javne institucije. OECD-jevi podatki za Slovenijo kažejo, da mladi izkazujejo manj zaupanja v nacionalno vlado kot starejše prebivalstvo. To je pomembno, ker se politična usmeritev ne oblikuje samo na podlagi vrednot, temveč tudi na podlagi vprašanja, ali posameznik verjame, da ga institucije slišijo in zastopajo. Ko mladi dobijo občutek, da politika ne rešuje stanovanjskega vprašanja, draginje, zaposlovanja ali drugih konkretnih problemov, postanejo bolj odprti za politične akterje, ki nastopajo proti »elitam«, »sistemu« ali »ustaljeni politiki«. Vseeno se postavlja vprašanje, ali mladi prav razumejo trenutno oblast in njihove namere.
Pri tem se pojavlja zanimiv paradoks. Desnica je bila nekoč pogosteje razumljena kot politična stran tradicije in oblasti, danes pa lahko del mladih desno politično identiteto dojema kot obliko upora. V določenih družbenih in spletnih okoljih se progresivna stališča glede spola, identitete, migracij, politične korektnosti in kulturnih vprašanj doživljajo kot prevladujoča norma. Del mladih zato svoj politični premik v desno razume kot odpor proti temu, kar zaznavajo kot nov kulturni lobi. Raziskava o politični neangažiranosti slovenske mladine posebej opozarja, da se nekateri deli mladih počutijo ogrožene, izključene, prezrte ali nerazumljene zaradi hitrih progresivnih normativnih sprememb v družbi in na družbenih omrežjih. Kljub temu, da je bilo doslej veliko stvari narejeno ravno njim v prid. Stanovanja za vse mlade, ki bi si to želeli, pa so utopija od osamosvojitve naprej. Vedno se je veliko govorilo, delalo pa bolj malo.
Tradicionalne družinske vrednote
Družina pri mladih še vedno igra pomembno vlog. V kolikor je tradicionalno religiozna, ni pričakovati, da bodo otroci odstopali od teh načel. Zaskrbljujoči so najnovejših primerljivih podatkih za leto 2024 slovenski mladi zapustijo dom staršev v povprečju pri 28,9 leta. To je precej pozneje od povprečja Evropske unije, kjer je povprečna starost ob odselitvi 26,2 leta. Slovenija tako sodi med države, v katerih se mladi osamosvajajo razmeroma pozno. Zelo zgovoren je tudi podatek, da je leta 2024 kar 79,7 % mladih med 16. in 29. letom živelo pri starših. Povprečje Evropske unije je znašalo 67,8 %. To pomeni, da je življenje v starševskem gospodinjstvu v Sloveniji za mlade precej bolj razširjeno kot v povprečju EU. Navedeno pove, da mladi ne želijo od doma, starši pa ne, da se njihovi otroci osamosvojijo. Torej, živeli bi na račun staršev, hkrati pa kritizirali družbo, ki jim ne pomaga, da se osamosvojijo.
Posebno vlogo imajo pri tem družbena omrežja. Politična socializacija mladih pa ne poteka več zgolj v družini, šoli in prek tradicionalnih medijev. Pomemben del političnih informacij prihaja s TikToka, YouTuba, Instagrama in drugih digitalnih platform. Tukaj desna opcija predstavlja svoje ideje, katerim mladi (tako kaže) brez vprašanj sledijo. In se ne sprašujejo, ali je vse skupaj res, ali ni. Te pa praviloma nagrajujejo vsebine, ki so kratke, čustvene, konfliktne in jasne.
Demokracija za vse
Pomemben dejavnik je tudi vprašanje nacionalne in kulturne identitete. Migracije (te so povsod po svetu), varnost (v Sloveniji nismo ogroženi), prihodnost evropske kulture (slovenska je v vzponu, četudi jo trenutna oblast krni, kolikor je le mogoče) in odnos do nacionalne države so postali pomembne politične teme. Mlad človek, ki zagovarja strožji nadzor migracij ali večji poudarek na nacionalni identiteti, zaradi tega seveda še ni skrajni desničar. Demokratična družba mora dopuščati različna stališča glede migracijske politike, integracije in varnosti. Problem nastane takrat, ko se zapleteni družbeni problemi razlagajo tako, da se za njihovega glavnega krivca razglasi celotno etnično, versko ali migrantsko skupino. Takrat se konservativizem lahko spremeni v izključujoč nacionalizem, populizem pa v politično radikalizacijo. In prav to se dogaja trenutno v naši družbi.
Manjšanje vloge žensk v družbi
Poseben vidik desnega premika je razlika med mladimi moškimi in ženskami. V evropskih in slovenskih raziskavah se vse pogosteje pojavlja ugotovitev, da je politični premik v desno izrazitejši pri delu mladih moških. Desna politična opcija želi mladim moški ponuditi prevlado nad ženskami. Želijo, da se ženska vrne v kuhinjo, rojeva otroke, skrbi zanje, ostalo pa bodo poskrbeli oni. Četudi ne znajo ali celo niso sposobni. Del razlage je torej lahko povezan z različnim odnosom do vprašanj spolnih vlog, feminizma, moškosti in identitetne politike. Nekateri mladi moški imajo občutek, da se o njihovih problemih govori predvsem kot o problemu »moške privilegiranosti«, manj pa kot o vprašanjih njihove negotovosti, izobraževalnih težav, osamljenosti ali položaja na trgu dela. Desni spletni vplivneži so ta občutek zelo uspešno prepoznali in ga politično nagovorili. Seveda, da ne bo napačno razumljeno. Tudi v skoraj polovici desno usmerjeni mladi je le skromen delež takšnih, a slab zgled se lahko hitro širi.
Odmik v desno, strah pred skrajno desno
Slovenski primer je zato treba razumeti predvsem kot pojav povečane politične polarizacije. Mladi so postali politično bolj opredeljeni, hkrati pa se je razmerje med levico in desnico pomembno spremenilo. To pomeni, da ne gre samo za preprost pojav »vse več desnice«, ampak tudi za večjo politično artikuliranost mladih. V širšem evropskem prostoru Slovenija pri tem ni izjema. V številnih državah se je v zadnjih letih okrepila podpora nacionalno-konservativnim, populističnim in radikalno desnim političnim silam. To je seveda skrb vzbujajoče in menim, da se je potrebno bati takšne evropske (beri slovenske) prihodnosti. Razlike med državami so seveda velike. Nemška AfD, francoski National Rally, španski Vox in druge evropske desne struje delujejo v različnih zgodovinskih in političnih okoliščinah, vendar imajo nekatere skupne značilnosti. Pogosto poudarjajo nacionalno suverenost, kritizirajo politične elite, zagovarjajo strožjo migracijsko politiko in uporabljajo izrazito neposreden, konfliktni politični jezik.
Slovenskega položaja kljub temu ne smemo preprosto enačiti z vzponom skrajne desnice v nekaterih večjih evropskih državah. Slovenski politični prostor ima svojo zgodovinsko delitev, povezano s preteklostjo, odnosom do druge svetovne vojne, ki še vedno buri duhove, osamosvojitve (tudi ta deli mlade na leve in desne) in tranzicije, ki je slovenskemu narodu zelo veliko vzela (desna oblast in njeni procesi denacionalizacije). Poleg tega je slovenska desnica notranje precej raznolika (upajmo, da je temu tako), zato podpore desnim ali desnosredinskim strankam ni mogoče avtomatično razumeti kot podpore političnemu ekstremizmu. Tudi nedavne volilne analize mladih kažejo predvsem povečano podporo širšemu spektru desnih in desnosredinskih strank, ne pa zgolj eni sami skrajno desni opciji.
Desni politični premik dela slovenske mladine je zato smiselno razumeti kot posledico več med seboj povezanih procesov. V ozadju so negotovost glede prihodnosti, stanovanjski in ekonomski problemi, manjše zaupanje v institucije, občutek politične in kulturne odrinjenosti, vpliv družbenih omrežij ter večja potreba po jasnih identitetah in političnih odgovorih. Desnica je za del mladih postala privlačna tudi zato, ker se zna predstaviti kot alternativa obstoječemu sistemu in kot glas tistih, ki menijo, da jih politični in kulturni establišment ne razume.
Največja napaka bi bila, če bi ta pojav razlagali zgolj s trditvijo, da so mladi postali bolj ekstremni, manj izobraženi ali žrtve spletne propagande. To bi pomenilo, da bi prezrli dejanske družbene vzroke njihovega političnega nezadovoljstva. Enako nekritično pa bi bilo politični premik v desno predstavljati kot samodejno vrnitev k »zdravim« ali »naravnim« vrednotam. Tako konservativizem kot progresivizem lahko v demokratični družbi prispevata k legitimni razpravi, problem pa nastane, kadar katera koli politična smer začne družbo razumeti izključno skozi delitev na »prave« in »neprave« ljudi.
Za Slovenijo in Evropo bo zato ključno vprašanje, ali bodo demokratične institucije znale mladim ponuditi več kot zgolj moralne obsodbe njihovih političnih odločitev. Če bodo njihovi konkretni problemi (stanovanjska negotovost, zaposlovanje, občutek politične nemoči in iskanje družbenega priznanja) ostali nerešeni, sami pa tudi ne bodo pripravljeni naredi več, kot doslej, bodo preproste in čustveno močne politične razlage še naprej pridobivale privlačnost. Prav zato je treba desni premik mladih razumeti predvsem kot opozorilni znak o stanju družbe, ne pa samo kot vprašanje, ali je naslednja generacija »bolj leva« ali »bolj desna«. Za to, da bo le-ta normalno funkcionirala, pa smo odgovorni prav vsi.
Zbral, uredil in komentiral:
Doc. dr. Bojan Macuh
Med slovensko mladino se je zgodil opazen premik v desno – simbolična fotografija