Dvajset let je prepeval pri „Kapelskem kvartetu“, tudi čez veliko lužo
Obiskati Milana Markoviča, je prijetno doživetje, kajti iz njega žari prijaznost, radost in zadovoljstvo nad življenjem. In mi smo ga na njegovem domu na Rožičkem Vrhu, obiskali na njegov rojstni dan, ko so njegov 90. življenjski jubilej, z obiskom počastili župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Andrej Vrzel, predsednik DU Sv. Jurij ob Ščavnici Slavko Mihelič in predsednica OO RK Sv. Jurij ob Ščavnici Cvetka Fiala ter poverjenica Rozina Kraner. Vsi so mu prišli čestitati ob lepem življenjskem jubileju, a to ni bilo vse, kajti kolektivno čestitko s petjem, mu je namenil Pevski zbor DU Sv. Jurij ob Ščavnici Jakob Šešerko, z zborovodjem Vladom Maguša, ki mu je, njemu v čast, zapel nekaj pesmi in tudi tisto Kol’ko kapljic tol’ko let. Nastop zbora je bil slavljencu veliko presenečenje. Ganjen je z ženo Dragico spremljal petje zbora, in ob kateri pesmi pa tudi z njimi zapel. Kako tudi ne, ko pa je več kot 20 let pel v tem zboru. Po izrečenih čestitkah in izročenih priložnostnih darilih, so bili vsi povabljeni za obloženo mizo, ki je bila postavljena v »lusthausu«, se pravi nekakšna zgradba za srečanja v naravi. Ni treba posebej poudarjati, da je slavljenec z vsemi udeleženci slavja izmenjal veliko besed.
Da bi prišli do besede, in da bi lahko zapisali njegovo življenjsko zgodbo, smo ga obiskali uro pred prihodom gostov. Devetdeset let je dolga življenjska zgodba, zato bi imeli veliko za pisati. A smo zgodbo napisali tako, da so v njej zabeleženi le pomembni mejniki njegovega življenja. Slavljenec nam je dejal: »Veste, nikoli si nisem mislil, da bi lahko doživel 90 let, posebno zato ne, ker so me dajale tudi težke bolezni. A kot vidite, sem dočakal ta visoki življenjski jubilej«. Milan se je rodil v družini Markovič, v kateri se je rodilo 5 otrok, 19. avgusta 1935, na Rožičkem Vrhu, kjer sedaj, ko je v pokoju, uživa v svojem domu in rojstnem kraju. Osnovno šolo je obiskoval v kakšnih 5 km oddaljenem Sv. Juriju ob Ščavnici. Kot pravi, so tedaj hodili otroci v šolo bosi in peš. Potí so jih vodile po mehkih stezicah med polji, ki so jim rekli »mešnice«. Že kot otrok je moral prijeti za delo na mali posesti, kjer so, kot vsi manjši posestniki, redili kako živinče, predvsem kravo, ki je dajala mleko za družino, ter prašiče, ki so jih namenili za koline. Po dvorišču pa se je sprehajala perjad, ki je družino oskrbovala z svežimi jajci.
Takoj po osnovni šoli se je odpravil v Maribor, kjer se je vpisal na IKŠ Mariborske Livarne, ki je tedaj delovala v okviru tovarne. Izučil se je za orodnega ključavničarja, nato pa se izobraževal na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Nekaj let je delal kot orodni ključavničar, po končani višji šoli pa je postal obratovodja montaže izdelkov. Celo delavno dobo za upokojitev, to je 40 let, je delal v livarni, kjer je prav tako vso delovno dobo delala žena Dragica. Milan si je v Mariboru ustvaril družino v kateri sta se mu rodila dva otroka, a se je po razvezi ponovno poročil z Dragico, ki je prej imela dva otroka. Kot je povedal so vsi štirje otroci enako ljubljeni. V času bivanja in zaposlitve v Mariboru, si je na domu, parcelo je dobil od staršev, zgradil hišo, v katero sta se z ženo preselila po upokojitvi, leta 1996, Sprva je bila hiša kot vikend, sedaj pa je to njun dom, katerega radi obiskujejo njuni otroci z družinami. Z ženo Dragico, ki je mimogrede ob tokratnem slavju obeležila 75. rojstni dan, sta vesela tudi obiskov petih vnukov. Naj omenimo, da hčerka Brigita in sin Miroslav z družinama živita v Italiji, hčerka Janja in sin Andrej prav tako z družinama pa v Mariboru.
Oba z ženo sta člana DU Sveti Jurij ob Ščavnici, Milanu pa je konjiček petje. Tako je 20 let pel pri znamenitem Kapelskem kvartetu, s katerim je posnel kar nekaj kaset in CD, ter nastopal celo v ZDA. Žal kvartet, zaradi starosti, bolezni in tudi smrti nekaterih članov, še desetletje ne pojejo več. Ob tem je več kot 20 let pel v pevskem zboru Jakob Šešerko, ki deluje v okviru DU Sv. Jurij ob Ščavnici. Prav zato so mu v zahvalo, ob njegovem rojstnem dnevu zapeli na domu. Tam so pevsko čestitko namenili avtorju tega sestavka, ki je na isti dan praznoval 88 let življenja. Milanova »ljubica« je tudi harmonika, »frajtonarica«, s katero je igral na številnih prireditvah, gostijah, birmah in rojstnih dnevih. Večkrat pa je igral tudi v Livarni, ko so se odvijali kaki zabavni dogodki. Imeti harmoniko je bila njegova otroška želja. Že kot otrok pa je igral na ustno harmoniko. Na vprašanje, kaj mu pomeni obisk delegacije in pevskega zbora, nam je dejal: »Težko bi vam opisal občutke, ko te na domu obišče župan, predsednik DU in predsednica Rdečega križa, povrhu pa še celi pevski zbor v katerem sem sam pel. Neizmerno sem jim hvaležen, saj so mi polepšali praznovanje mojega 90 letnega življenjskega jubileja. Hvala jim!«.
Slavje ob njegovi okrogli obletnici je mimogrede potekalo v soboto, 23. avgusta 2025, ko je v gasilski dom PGD Rožički Vrh, povabil domače in prijatelje, s katerimi se je družil skozi življenje. Med njimi sta bila tudi dva zdravnika, Vojko in Zlatka Kanič, ki imata vikend na Rožičkem Vrhu, živita pa v Mariboru. Tu je Milan s svojo harmoniko razveseljeval goste…
Čestitke Milanu namenja tudi uredništvo portala Bakos.si. (L.K.)
Veselo je bilo na Rožičkem Vrhu, ko je Milan praznoval 90. rojstni dan (Foto: Ludvik Kramberger)