V Mahovcih v Apaški dolini so s sajenjem dreves obeležili mednarodni dan gozdov
Letošnji mednarodni dan gozdov, ki je minuli petek potekal pod geslom: Gozd in hrana, je minil v znamenju sajenja medovitih dreves. Po Sloveniji so se zvrstili različni dogodki za promocijo gozdov, osrednji pa je bil v Mahovcih v občini Apačah. Tam je pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije potekala delovna akcija obnove poškodovanega gozda in sajenje medovitih dreves v gozdu, ki ga je pred dvema letoma opustošil vetrolom. Na dogodku z namenom so udeležencem predstavili razsežnosti vetroloma iz julija 2023 in pomena sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Pomen gozdov, gozdarstva in obnavljanja gozdov v luči zmanjševanja negativnih posledic podnebnih sprememb je prepoznala tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je bila častna pokroviteljica dogodka. Zbrane sta nagovorila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić in župan Občine Apače dr. Andrej Steyer, ki so skupaj s številnimi drugimi gosti, gozdarji, dijaki gozdarskih šol, prostovoljci in domačini, nato sadili drevesa.
Čeprav imajo gozdovi v Sloveniji zaradi dolgoletnega sonaravnega gospodarjenja z njimi več kot 90-odstotno sposobnost samodejne, naravne obnove, pa je sajenje sadik ali setev semena potrebna v primerih močno poškodovanih gozdov ali zaradi varstva tal pred erozijo oz. razraščanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. S sajenjem sadik gozdnega drevja želi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) povečati tudi številčnost plodonosnih in manjšinskih drevesnih ter tako izboljšati vrstno pestrost gozdov in prispevati k izboljšanju habitatov za nekatere redke ali ogrožene živalske vrste. V Mahovcih so udeleženci dogodka posadili 2000 sadik večinoma hrasta, poleg tega pa tudi lipe, divje češnje, divje hruške in divje jablane, kar bo povečalo pestrost tamkajšnjih gozdov, nudilo hrano prostoživečim živalim in bo bogat vir čebelje paše in medu.
Direktor ZGS Gregor Danev je v nagovoru poudaril: „Današnji dan je praznik vseh gozdarjev in lastnikov gozdov, ki vsakodnevno skrbijo za gozdove, da bodo tudi v prihodnje uspešno opravljali svoje številne funkcije, med katerimi so tudi zagotavljanje hrane, podpora kmetijstvu in blaženje podnebnih ekstremov. Zato moramo z gozdovi ravnati skrbno. Na terenu vidimo razliko med nesanirano poškodbo in saniranim gozdom, kar je rezultat skrbnega gospodarjenja. Zahvala gre marljivim lastnikom gozdov, ki prepoznavajo svojo odgovornost pri obnovi. Prihodnji izziv bo prepričati javnost in lastnike, da je potrebno v gozdove vlagati ter z njimi aktivno gospodariti, saj nam bodo le tako vračali tisto, kar pričakujemo.“ Predsednic Pirc Musar je ob tem izpostavila, da so podnebne spremembe velik izziv za prihodnost gozdov: „Slovenija je vodilna pri promociji sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, kar omogoča njihovo dolgoročno ohranjanje. Naravno se v naših gozdovih obnavlja kar 90 do 95 odstotkov poškodovanih površin, vendar je v nekaterih primerih, kot danes, potrebna dodatna pomoč. Naš način gospodarjenja zagotavlja preživetje gozdov tudi v prihodnosti, hkrati pa prispeva k trajnostni obnovi gozdnih ekosistemov doma in po svetu,“ je povedala predsednica, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Čalušić pa je izpostavila pomen konkretnih ukrepov za ohranjanje gozdov: „Danes ne govorimo le o pomenu gozdov, ampak dejansko ukrepamo. Sajenje medovitih dreves bo prispevalo k večji biotski raznovrstnosti, kar bo koristilo čebelam in drugim opraševalcem. Gozdovi so naši zavezniki pri blaženju podnebnih sprememb in zagotavljanju hrane.“
Dogodek je imel tudi mednarodno razsežnost, saj je cilj prenesti dobre prakse slovenske gozdarske šole tudi v druge države sveta. Podjetje Impact Hero je tako sajenje v Apaški dolini podprlo s sajenjem dodatnih 2000 sadik v državah v razvoju, kjer se tudi močno kažejo posledice podnebnih sprememb. Omenjeno podjetje je doslej skupaj z različnimi drugimi podjetji, med njimi tudi slovenskimi, prispevalo k sajenju več kot treh milijonov dreves po svetu. Letošnja tema mednarodnega dneva gozdov je Gozdovi in hrana in tako poudarja pomen gozdov pri zagotavljanju prehranske varnosti. Gozdovi nudijo hrano, zavetje in preživetje za milijarde ljudi po svetu ter so ključni za kmetijstvo, saj nudijo dom opraševalcem, zadržujejo vodo in pomagajo ohranjati zdrava tla. Marsikomu še zdaj ni jasno, kako pomembni so gozdovi kot vir hrane in življenjskih virov. Več kot pet milijard ljudi po svetu uporablja gozdove in nelesne gozdne proizvode za hrano, zdravila in preživetje. Gozdovi in drevesa so bogat vir oreščkov, sadežev, semen, korenin, gomoljev, listov, gob, medu, divjačine in žuželk, ki zagotavljajo ključna hranila za prehrano ljudi.
Mednarodni dan gozdov je mimogrede v poznih 70. letih 20. stoletja uvedla Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Kot so ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov pojasnili na Statističnem uradu RS, gozdovi poleg zagotavljanja goriva, dohodka, zaposlitve in hrane ohranjajo rodovitnost tal ter varujejo vodne vire in habitate za biotsko raznovrstnost, vključno z zelo pomembnimi divjimi opraševalci. „Gozdovi so bistveni za preživetje skupnosti, ki so od njih odvisne, s shranjevanjem ogljika pa pomembno prispevajo k blaženju vplivov podnebnih sprememb; delujejo kot ponori ogljika ter uravnavajo temperaturo planeta in vodne tokove,“so zapisali na SURS.
Po strokovni oceni hektar gozda v Sloveniji v nadzemni in podzemni lesni masi v povprečju letno veže več kot 7,5 tone ogljikovega dioksida. Ob upoštevanju ponorov v gozdu je količina izpustov ogljikovega dioksida leta 2022 znašala 12,7 milijona ton. Delež izpustov ogljikovega dioksida je bil ob upoštevanju vseh ponorov, tudi v gozdu, v obdobju 2014-2022 v povprečju manjši za tri odstotke. Proizvodnja okroglega lesa v EU, v kateri prevladujejo iglavci, je leta 2022 obsegala ocenjenih 510 milijonov kubičnih metrov, kar je bilo 14 odstotkov več kot leta 2014. Največji relativni porast količine posekanega lesa so v obdobju 2014-2022 zaznali na Češkem (62 odstotkov), v Italiji (48 odstotkov) in na Portugalskem (31 odstotkov), medtem ko se je v nekaterih državah posek zmanjšal. Statistiki so med njimi omenili Slovaško in Slovenijo (po 19 odstotkov) ter Francijo (tri odstotke). Slovenija je leta 2023 izvozila 30 odstotkov v tistem letu proizvedenih gozdnih lesnih sortimentov. Za nadaljnjo uporabo je v državi ostalo 70 odstotkov predlani posekane lesne surovine oz. za tri odstotne točke manj kot leto prej. Izvozila je 54 odstotkov (okoli 1,2 milijona kubičnih metrov) v tistem letu doma proizvedenih hlodov za žago in furnir ter 13 odstotkov (približno 199.000 kubičnih metrov) lesa za kurjavo.
Slovenska gospodinjstva so leta 2023 porabila 1,1 milijona ton lesnih goriv (v obliki drv ter lesnih ostankov, sekancev, peletov in briketov), 90 odstotkov te količine so bila drva. 89 odstotkov energije iz lesnih goriv je bilo namenjene za ogrevanje prostorov, 10 odstotkov za ogrevanje sanitarne vode, en odstotek pa za kuhanje. SURS se je dotaknil tudi vpliva degradacije gozdnih, travniških in kmetijskih habitatov na ptice. Indeks vseh običajnih vrst ptic v EU je leta 2023 znašal 87,2 in se od 2014 znižuje, medtem ko je indeks gozdnih vrst ptic v EU znašal 101,1 in se od 2014 zvišuje…
