Trije priznani strokovnjaki opravili raziskavo, ki je potrdila, da mediacija pozitivno vpliva na reševanje sporov
Gotovo ga ni v Sloveniji, ki ne bi vedel, da se v deželi na sončni strani Alp radi tožimo in da imajo sodniki zaradi tega veliko dela in zaostankov. Bistveno manj državljanov pa pozna mediacijo, kot prostovoljen, hiter, zaupen in učinkovit način reševanja sporov. V mediaciji stranki ob pomoči mediatorja (nevtralne osebe) poskušata doseči mirno rešitev spora. Mediator je strokovnjak, ki v postopku mediacije skrbi za mirno, nepristransko in zakonito rešitev spora. Vsi mediatorji so usposobljeni za izvajanje mediacije, kot to določa Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov. Ministrstvo za pravosodje vodi Centralno evidenco mediatorjev, ki delujejo v programih sodišč. Mediatorji pri sodiščih so sodniki, odvetniki, psihologi, socialni delavci…, nikoli pa ni mediator sodnik ali odvetnik v zadevi, ki jo vodi kot sodnik ali odvetnik. Meditiranje v neki zadevi je razlog za izločitev pri sojenju ali zastopanju, če bi zadeva prišla pred sodnika ali odvetnika. Stranke imajo v mediacijskem postopku glavno besedo in se ga udeležijo osebno, lahko pa pridejo tudi z odvetnikom.
V vsakem primeru pa je postopek sodišču pridružene mediacije skrajšuje čas trajanja sodnih postopkov, hkrati pa znatno poveča verjetnost poravnave, zato z vidika učinkovitosti brez dvoma predstavlja zelo uspešen program. To so ključne ugotovitve raziskave o sodišču pridruženi mediaciji na slovenskih okrajnih in okrožnih sodiščih. Raziskava, ki so jo pripravili trije priznani strokovnjaki (Peter Grajžl z Washington and Lee University ter Jaka Cepec in Barbara Mörec z ljubljanske Ekonomske fakultete), je bila pripravljena na pobudo Sveta za alternativno reševanje sporov, ki je posvetovalno telo ministrice za pravosodje Andreje Katič. Med analizo postopka sodišču pridružene mediacije so raziskovalci pregledali vzorec 380.000 sodnih zadev iz obdobja med letoma 2008 do 2023. Pod njihovim drobnogledom so se znašle pravdne zadeve okrajnih in okrožnih sodišč ter gospodarske pravdne zadeve.
Raziskava je nastala zaradi empirično nerazjasnjenih vprašanj glede vpliva sodišču pridružene mediacije na dolžino in na ekonomičnost oziroma učinkovitost sodnih postopkov, predvsem v smislu vpliva teh programov na sklenitev poravnave med strankami spora. Rezultati raziskave so pokazali, da mediacija v povprečju skrajša čas trajanja postopka za 14 odstotkov, kar pomeni kar za 50 dni glede na povprečje. Tovrsten časovni učinek na trajanje zadev je bil opazen predvsem v obdobju med letoma 2008 in 2015, v kasnejšem obdobju pa manj, kar sovpada z zmanjševanjem sodnih zaostankov na slovenskih sodiščih. Podrobnejša analiza razkriva, da je učinek sodišču pridružene mediacije na skrajševanje sodnih postopkov posebej prisoten pri gospodarskih sporih, odškodninskih zahtevkih in sporih glede intelektualne lastnine, ni pa ga zaznati v postopkih, v katerih je udeleženih pet ali več strank.
