Ugledni zgodovinar, ddr. Ivan Rihtarič „obdelal“ še eno zanimivo tematiko
V organizaciji Zavoda Kultportur, je v Muzeju Špital v Gornji Radgoni potekalo nadvse zanimivo zgodovinsko predavanje ddr. Ivana Rihtariče z naslovom Med miloščino in redom živeti v Špitalu. Predavatelj, dvojni doktor zgodovine, je že v vabilu na predavanje zapisal: »Kaj so špitali pravzaprav bili in komu so bili namenjeni? Kako je potekal sprejem revežev, kaj se je zgodilo z njihovim morebitnim premoženjem ter kdo je skrbel za vzdrževanje tistih, ki ga niso imeli? Kdo je sploh lahko postal špitalski oskrbovanec in kako je potekal vsakdan v takšni ustanovi?«. Praktično na vsa vprašanja pa je na predavanju dal tudi odgovore, saj je samo predavanje temeljilo na podlagi pisanih arhivskih virov vezanih na Špital v Gornji Radgoni in ponuja vpogled v socialno življenje preteklosti – v prostor, kjer sta se prepletala skrb za najšibkejše in natančno določen red skupnosti. Rihtarič je v svojem izvajanju podrobno predstavil zgodovino postavljanja in ustanavljanja tovrstnih ustanov, katerim bi lahko rekli, da so vrsta sirotišnic.
Špitali so namreč bili namenjeni občanom, ki so se znašli v stiski. Kakor je bilo razbrati iz predavanja, to ni bil dom za vse siromake v okolici, pač pa domnevno le za mestne reveže. Kot kažejo zgodovinski podatki, je v Špitalu bivalo okoli 20 stanovalcev. Vsak, ki je imel kaj opreme, je moral pripeljati v Špital svojo opremo, Tisti, ki je ni imel, pa je dobil skromno opremo od ustanove. Po smrti je moral vsak vso opremo zapustiti Špitalu. Zanimivo je, da so prebivalci, ki so živeli v Špitalu, prejemali žepnino. Hišni red pa je zahteval, da so morali biti v prostorih ob določeni uri. Kdor se ni držal reda, ki je bil napisan, je bil kaznovan ali celo izključen iz Špitala. Zanimiva so bila pravila, ki so določala red v zgradbi. Tako je bilo prepovedano prepiranje med stanovalci, bog ne daj, pretepanje ali drugi prekrški. Za red je skrbel sam upravnik Špitala.
Še veliko zanimivega in mnogim prisotnim neznanega iz zgodovine tovrstnih ustanov, ne samo v Radgoni, tedaj Radkersburgu, ampak tudi širše, je bilo povedanega. Špitala sta tukaj bila, in sicer v mestu Radkersburg, na avstrijski strani Mure, in radgonski, sedaj Špital Muzej, ki je bil izven mesta. Vedno pa so jih gradili v bližini cerkve. Ob koncu predavanja, se je predavatelju, v imenu organizatorja predavanja Kultproturja, zahvalila kustosinja muzeja Katja Bajec. (L.K.)
Zanimivem predavanju je je prisluhnilo kar nekaj domačinov (Foto: Ludvik Kramberger)