Vsako leto, 11. novembra goduje sveti Martin. O samem prazniku oz. godovanju je na našem portalu že zjutraj objavljen daljši prispevek, tukaj pa objavimo še nekaj statistike v povezavi z Martinom. Na območju Slovenije nosi po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ime Martin kar 8.610 Slovencev. Gre za ime, ki je med vsemi slovenskimi moškimi imeni na 26. mestu oz. med vsemi imeni na 42. mestu. V obdobju po letu 2011 so starši dali novorojencem ime Martin 684 krat. Na območju Pomurju ima ime Martin 416 moških. To ime je v Pomurju na 31. mestu. Sicer pa je v Sloveniji tudi 7.312 žensk, ki nosi žensko obliko imena Martin, to je Martina. To ime je na 27. mestu med ženskimi imeni v Sloveniji. Med vsemi imeni pa je ime Martina na 61. mestu. V obdobju po leto 2011 sta starši dali ime Martina 72 deklicam. Na območju Pomurja ime Martina nosi 480 žensk, gre za ime, ki je v Pomurju na 16. mestu med vsemi ženskimi imeni.
Na območju Slovenije pa je po zadnjih podatkih Statističnega urada Slovenije tudi 14 ljudi, ki nosi priimek Martin. Ta priimek je v Sloveniji med vsemi priimki na 16.222. mestu. Statistika ne beleži nobenega priimka Martin v Pomurju. Mogoče je, da kak obstoja, vendar je teh priimkov manj kot pet.
Ob tem še dodajamo kratki izvleček iz knjižice Etnološka topografija Slovenskega etničnega ozemlja Fanči Šarf : »Do šestdesetih let prejšnjega stoletja so se vinogradniki in njihovi prijatelji na predvečer Martinovega zbirali v kleteh, kjer je vrel mošt. Tam so slovesno krstili mošt. ki je s tem postal vino. Gospodar je natočil ročko, jo dvignil in rekel nekako takole: Ljubi mošt, jaz te v imenu svetega Martina krstim v vino. Bog in sveti Urban naših goric patron, in ljubi sv. Martin, ki si z mošta naredil vino, hvala vam bodi vekomaj. Mi pa napolnimo kozarce z novo krščenim vinom in ga vimenu sv. Martina spijmo, da bomo zdravi vsikdar, ko ga bomo pili. S tem je bil obred končan in potem , ko so še kaj prigriznili , so šli v sosedovo klet. Tudi viničar je ob tem dobil nekaj novega vina, ročko vina za ženo in prigrizek za otroke. Po letu 1960 so začeli Martinovo praznovati še nekoliko bolj obsežno. Ob tem so ženske prinesle s seboj pogače, kruh, meso iz tünke, orehe in še kaj. Praznovanje se je obhajalo vsako leto pri drugem gospodarju. Na to skupno praznovanje je vsak gospodar prinesel s seboj pletenko novega vina«. (F.K.)
